Zobje spodnja čeljust običajno izpolnjujejo tiste iz zgornja čeljust v tem, kar imenujemo okluzijska ravnina. Odstopanja od te kontaktne ravnine se imenujejo nedokluzije in so malokluzije zobovje. Vzroki vključujejo zobne anomalije, anomalije obraznega skeleta in zobne travme.
Kaj je nedokluzija?
Zaključenost je izraz, ki ga zobozdravstvo uporablja za opis kakršnega koli stika zob med spodnjo in zgornjo čeljustjo. Neključitve se nanašajo na neusklajenost zobovje. Avtor okluzija, zobozdravstvo se nanaša na kakršen koli stik zob med spodnjo in zgornjo čeljustjo. V skladu s tem zobozdravniki nedostopnost razumejo kot pomanjkanje stika med spodnja čeljust zob in zgornjih zob. Zdravi nabor zob ima naravne kontaktne točke, ko jih zapremo, ki jih imenujemo tudi fiziološka okluzijska ravnina ali žvečilna ravnina. Ta ravnina je sagitalno in prečno ukrivljena in opisuje idealno pozicijsko razmerje med spodnja čeljust zobne vrstice in zgornja čeljust zobna vrsta. Že dolgo, izraz okluzija je bil uporabljen izključno za opis končnega položaja ugriza. Tako so nedotakanje razumeli kot pomanjkanje stika v končnem položaju ugriza. Te opredelitve so zdaj zastarele. Danes nedokluzijo prej razumemo kot vse malokluzije ali odstopanja od okluzijske ravnine. Včasih razlikujejo različne vrste okluzije. V tem kontekstu statična okluzija ali nedokluzija opisuje na primer stike z zobmi ali manjkajoče zobe brez premikanja mandibule. Druge vrste okluzije in nedokluzije so dinamične, centrične, običajne in travmatizirajoče.
Funkcija in naloga
V primeru neuključitve ni dovolj stičnih točk med vrstami zob zgornje čeljusti in spodnje čeljusti. Ta pojav je znan tudi kot anomalija spodnje čeljusti in ga lahko povzroči neusklajenost posameznih zob, zobna travma ali napačno usmerjeno zdravljenje zob. Vse neusklajenosti ugrizov spadajo pod izraz nonokluzija. Najpomembnejši malokluzijski čeljusti vključujejo križni ugriz, odprti ugriz in prisilni ugriz. Fiziološka okluzija ima za človeka veliko funkcij. Na primer, pri žvečenju omogoča idealno obremenitev posameznih zob in temporomandibularnega sklepa. Če po drugi strani pride do okluzije, je čeljust izpostavljena nepravilnim obremenitvam. Posledično lahko pride do trajne poškodbe temporomandibularnega sklepa. Tudi žvečilna muskulatura se lahko zaradi nedokluzije trajno poškoduje. Včasih se pojavijo dodatni simptomi, kot npr glavoboli se pojavijo kot posledica nepravilne zapore. Malokrvne ugrize zato običajno zdravimo z oralno kirurgijo, tako da je spet mogoča naravna okluzija. Položaji ugriza z manjkajočo okluzijo so podedovani ali pridobljeni. Npr. Neokluzivne položaje zob lahko oblikujemo s postopkom zaradi brušenja ali drugih navad. Namesto celotne čeljusti na posamezne zobe običajno vpliva pomanjkanje stika. To je na primer primer, ko je zob zgornja čeljust je predaleč navznoter ali pa je zob spodnje čeljustne vrste preveč navzven. Na posameznih zobeh lahko torej neokluzije povzročajo na primer trmasti mlečni zobje, ki blokirajo a molarna primer in jih sčasoma stalni zob potisne vstran. Neokluzije se razlikujejo po svoji resnosti in zdravljivosti. Okluzivno ravnino zobozdravnik in oralni kirurg uporabljata za objektiviranje malokluzij ugriza. Čeljust človeka praviloma nikoli ne ustreza stoodstotno idealizirani žvečilni ravnini. Nedokluzija je torej do neke mere normalna. Zaradi današnjih možnosti pa zobozdravniki običajno svetujejo terapevtske ukrepe za vse nepriključitve.
Bolezni in pritožbe
Vrhovi, obrnjeni na lice na zadnjih zobeh spodnje čeljusti, so optimalno centrirani med vrhovi zadnjih zob v zgornji čeljusti. Tako se rezalni robovi spodnjih sprednjih zob srečujejo s površinami zgornjih sprednjih zob, obrnjenih proti nebu. Na ta način se spodnja čeljust kot noga prilega copatu, ki ga tvori zgornja čeljust. Če temu ni tako, obstaja anomalija čeljusti, znana tudi kot križni ugriz. Vzroki tega pojava so na primer potomci ali moteno delovanje mišic. Nonokluzija pri križanju je lahko v različnih oblikah. Če se na primer spodnje izbokline srečajo z zgornjimi zobmi, se ta pojav imenuje tudi a Glava ugriz. Če po drugi strani ugrizi spodnjih zadnjih zob, obrnjeni na lice, ugriznejo mimo vrhov zgornjih zadnjih zob, ki so prav tako obrnjeni k licu, se to imenuje križni ugriz. Škarjasti ugriz je, ko spodnji zadnji zob ugrizne popolnoma mimo zgornjega zadnjega zoba. Ta pojav se včasih imenuje tudi bukalna nonokluzija, tj. Nonokluzija, obrnjena proti licu. Na sekalce lahko vpliva tudi malokluzija. V tem okviru frontalno Glava ugriz je prisoten, ko spodnji rezni rob natančno ustreza zgornjemu reznemu robu. Pri čelnem križanju sekalcev pa so spodnje čeljusti pred tistimi na zgornji čeljusti. Od tega se loči tako imenovani globoki ugriz, pri katerem se zobje zgornje in spodnje vrstice prekrivajo preveč. Ta malokluzija je še posebej jasno vidna na sprednjih zobeh in če gre za zadnje zobe, se lahko kaže v kratkem spodnjem obrazu z izrazitimi žvečilnimi mišicami. Odprti ugriz je izraz, ki se uporablja za vse zamašitve zob, ki odstopajo od fiziološke okluzijske ravnine. Malokluzije so bodisi čiste zobne motnje bodisi nepravilnosti obraznega okostja. Zdravljenje je odvisno od resnosti zamašitve, vzroka odstopanja in določenega pojava.
