Transverzalna širitev zgornja čeljust se nanaša na vse ortodontske ukrepe zdravljenja, ki spodbujajo rast širine zgornje čeljusti. Vzročni dejavniki za zgornjo čeljust, zadržan v transverzalnem razvoju, vključujejo kar nekaj, na primer
- Genetski vzroki
- Motnje rasti
- Dudice
- Dihanje v ustih, običajno (običajno)
- usta dihanje zaradi omejenega nosno dihanje.
Preozko zgornja čeljust lahko na eni strani povzroči zožitev zgornjih zob, vpliva pa tudi na položaj zob v spodnja čeljust in njegov položaj. Primerljiv s preozkim čevljem, pri katerem noga ne more zdrsniti povsem naprej, normalno razvit spodnja čeljust v širino rast drži v prisilni recesiji, ko zgornja čeljust je prečno zožena. Če se spodnja čeljust pravilno postavi, to povzroči enostranski ali dvostranski križni ugriz v zadnjem predelu, pri čemer bukalne (zunanje) vrhovi spodnjih zob segajo nad zgornje bukalne izbokline. Tako recesija mandibule kot križni ugriz pa negativno vplivata na razvoj čeljusti kosti med otrokovo fazo rasti, ker lahko pride do fiksacije zobnih okvar okostja. Lahko se razvijejo asimetrije, moti se celo statika vratne hrbtenice in celotnega držalnega aparata. Pomanjkanje transverzalnega razvoja zgornje čeljusti ima daljnosežne posledice.
Indikacije (področja uporabe)
Na podlagi teh premislekov so podane naslednje indikacije za prečno širitev zgornje čeljusti:
- Maksilarna mikrognatija (premajhna zgornja čeljust).
- Makrognatija mandibule (prevelika spodnja čeljust).
- Ozkost v zgornjem zobnem loku z normalno razvito spodnjo čeljustjo.
- Prisilna recesija spodnje čeljusti
- Crossbite enostranski ali dvostranski
- Stranski prisilni ugriz
Postopki
Cilj transverzalne ekspanzije je doseči maksilarni lok, ki je v skeletni širini usklajen z mandibularnim lokom. V preprostih primerih je cilj zdravljenja mogoče doseči s snemljivimi napravami, medtem ko bolj omejena rast širine zahteva fiksne aparate, ki jih v skrajnih primerih spremljajo kirurški posegi. Odstranljive naprave:
- Aktivna plošča s prečnim vijakom, ki jo bolnik redno aktivira sam.
- Odstranljivi transpalatalni lok: uporaba je možna le pri globokem ugrizu, saj so prvi molarji nagnjeni bukalno (navzven), sprednja stran pa se rahlo odpre. Primarni cilj loka je pravilno namestitev prvih molarjev.
Stalni aparati:
- Fiksni transpalatalni lok: tako kot odstranljivi transpalatalni lok služi za postavitev prvega molar (molar) in povečati prečno dimenzijo (širino) zgornje čeljusti; se trajno nosi skozi zacementirane molarne trakove in se bolje prilega kot njegova odstranljiva kolegica.
- Quadhelix: žični okvir tek prečno (čez) je nebo s kovinskimi trakovi pritrjeno na šestletne molarje (prve večje trajne molarje); zasnova ima štiri tuljave in jo ortodont aktivira med kontrolnimi sejami. Pri tem se lahko zobni lok razširi na različne stopnje v sprednjem (sprednjem) in zadnjem (zadnjem) delu. Poleg tega sta lahko različno prizadeti desna in leva stran zobnega loka. Pri zelo mladih bolnikih s komaj spojenim nebeškim šivom ima quadhelix učinek širjenja neba.
- Razširitev palatinalnega šiva (GNE): pri enostranskem ali dvostranskem križanju, v skrajnih primerih že od 4. leta starosti do zrele dobe, če sutura palatina media (palatalni šiv) še ni popolnoma okostenela. Tako imenovani aparat Hyrax prenaša silo posebnega vijaka preko žičnih ojačevalcev na kovinske trakove, zacementirane na obeh straneh prvih premolarjev in prvih molarjev. Zaradi sile se kostni nebni segmenti, povezani preko šiva, ločijo, sluznična obloga pa ostane nedotaknjena. Tipičen znak uspešnega GNE je diastema (reža), ki se razvije med obema osrednjima sekalcema, ki se nato sam zapre skozi vezivnega tkiva vlečenje ali se kako drugače zdravi. Palatinalni šiv po približno treh mesecih spet okosteni.
Kirurška podpora:
- Okosteneli nebeški šiv moramo pred širitvijo kirurško oslabiti, saj sicer preveč stabilno kostno prepletanje nepčastih segmentov preprečuje ločevanje. Običajno je treba pri odraslih opraviti kirurško zdravljenje GNE.
- Motnja osteogeneze: če ni mogoče pričakovati, da bi maksilarni zob prenašal obremenitev naprave hyrax za GNE, se uporabljajo tako imenovani transpalatalni motilci (TPD), bodisi samo pritrdilni bodisi s pomočjo vijakov za osteosintezo (vijaki za spajanje kosti) fragmenti) na trdem nebu. Sila, ki deluje prek motilcev, se pritrdi neposredno na kost in ima tako središče sile bližje dnu zgornje čeljusti in dnu nos kot sila vijaka hyrax, ki se pritrdi na zobne krone. S tem odpravimo nagibanje zob in razširimo tudi stabilno kost na dnu zgornje čeljusti, kar ima za posledico razmeroma boljšo profilakso ponovitve (preprečevanje ponovnega razvoja v ozko čeljust) po treh do štirimesečnem obdobju nošenja.
Nadaljnje opombe
- Niti palatalna ekspanzija, kirurško podprta ekspanzija nepca niti osteotomija maksilomandibularnega repozicioniranja niso indicirani pri zdravljenju obstruktivne apneje v spanju (ni trdnih dokazov).
