Kaj je amalgamska zalivka?
Amalgamske plombe (amalgamske zobne zalivke) se pogosto uporabljajo za zdravljenje napak na zobeh. Amalgam je zlitina živega srebra in drugih kovin (bakra, kositra in srebra). Je najstarejši zobni material. Vendar pa je sporen zaradi strupenega živega srebra:
Znano je, da težka kovina med drugim napada živce, kar naj bi povzročalo živčnost, motnje spanja, depresijo in druge bolezni. Doslej pa ni bilo mogoče dokazati, da to tveganje predstavljajo tudi amalgamske zalivke: iz amalgamske zalivke se z leti lahko sprostijo majhne količine živega srebra in se kopičijo v telesu. Zaenkrat pa ni jasnih dokazov, da lahko amalgam na ta način škoduje zdravju – na primer v obliki poškodb živcev, utrujenosti, kroničnih glavobolov ali povečanega tveganja za raka.
Kdaj se naredi amalgamska zalivka?
Amalgamska zalivka je še posebej primerna pri obsežnih in težko dostopnih kariesnih defektih v predelu kočnikov (zadnjih zob). To je zato, ker je zelo vzdržljiv in lahko prenese visok žvečilni pritisk, ki so mu izpostavljeni zadnji zobje. Zaradi svetleče srebrne barve pa se amalgamska zalivka ne uporablja v predelu sekalcev.
Kako se vstavi amalgamska zalivka?
Zobozdravnik najprej odstrani obolelo, razpadlo zobno snov (običajno s svedrom). Nastalo luknjo (votlino) je treba nato zatesniti s polnilom. Za to je zelo primeren mehak, lahko oblikovan amalgam, ki se hitro strdi:
Kaviteto najprej posušimo in razkužimo. Globoka pulpa je dodatno zaščitena s pomočjo podpolnila (npr. iz stekloionomernega cementa). Zobozdravnik nato napolni sveže zmešan, voljni amalgam v votlino. Izvede se zadosten pritisk, da se amalgam močno stisne v zob in ohrani odpornost. Morebitni odvečni material se po utrjevanju izrezlja.
Nato se nanese lak za zaščito amalgamske zalivke prvih 24 ur. Amalgam je takrat dosegel svojo polno moč. Zdaj je treba njegovo površino le gladko polirati.
Kakšne so prednosti amalgamske zalivke?
Amalgam je zelo odporen material, ki dobro prenaša žvečilne obremenitve. Z njim je enostavno delati in je izjemno poceni. Poleg tega se amalgamska zalivka zaradi pritiska med vstavitvijo razširi, tako da se majhne reže med zobom in zalivko zaprejo.
Je amalgamska zalivka škodljiva?
Koliko živega srebra amalgamska zalivka dejansko sprosti in koliko ga telo absorbira in shrani v tkivu, pa še ni jasno pojasnjeno. O tem je bilo izvedenih veliko študij, vendar so njihovi rezultati različni. Strokovnjaki domnevajo, da se dejanska absorpcija živega srebra iz amalgamske zalivke razlikuje od osebe do osebe in nanjo vpliva več dejavnikov (število, starost in stanje amalgamskih zalivk, žvečilne navade itd.).
Kot že omenjeno, je lahko še posebej nevarno, če pacienti želijo amalgamsko obnovo – torej zamenjavo starih amalgamskih zalivk z zalivkami iz drugega materiala: pri odstranjevanju amalgama se lahko sprostijo velike količine živega srebra, ki se lahko odloži v telesu. Zato se včasih priporoča odstranitev amalgama.
Odstranjevanje amalgama
V lokalni anesteziji amalgam izvrtamo iz zoba v čim večjih kosih. Gumijasti jez – vrsta gumijastega povoja okoli zadevnega zoba – se uporablja za preprečevanje požiranja in sesalna naprava za preprečevanje vdihavanja škodljivega živega srebra. Med odstranjevanjem amalgama pacient nosi tudi posebna očala (zaščita oči). Nastalo luknjo zapolnimo z drugim polnilnim materialom (npr. plastično polnilo).
Odstranjevanje amalgama
Amalgamska tetovaža in alergija na amalgam
Pri manjšem številu bolnikov je opisana tako imenovana amalgamska tetovaža. To se nanaša na črnenje ustne sluznice zaradi prenosa amalgama. V redkih primerih se pri ljudeh pojavi tudi alergijska reakcija na amalgamsko zalivko. To je treba nato odstraniti.
