Razpokane roke

Razpokane in suhe roke so pogosta težava, zlasti pri nizkih temperaturah, ko kožo obremenjuje hladen in suh ogrevalni zrak. Koža postane krhka in luskava, pogosto umivanje rok ali stik s kemikalijami pa še poslabša te simptome. Treba je opozoriti, da razpokane roke niso le kozmetični problem, ampak tudi a zdravje tveganje.

Koža poškoduje naravni kisli plašč kože in je manj zaščitena pred vplivi okolja ter postane bolj dovzetna za vnetja in alergije. Zato je treba razpokane roke jemati resno in z njimi je treba ravnati z ustrezno skrbnostjo. Za lajšanje ali celo preprečevanje težav s kožo je treba upoštevati zaščitne ukrepe, kot je nošenje rokavic v stiku s čistili ali drugimi kemikalijami.

V nekaterih primerih so razpokane in hrapave roke simptom kožne bolezni, alergije ali bolezni, kot je sladkorna bolezen mellitus. V teh primerih je treba ugotoviti vzrok težav in ustrezno zdraviti osnovno bolezen. Različni vzroki lahko privedejo do izgube funkcije tako imenovanega kislega plašča kože.

To običajno proizvede lojnice, ki se nahajajo po celotni koži in je sestavljena iz posebne mešanice vode in maščob, ki zadržuje vlago v koži in jo ščiti pred škodljivimi zunanjimi vplivi. Pomanjkanje maščobe in vlage povzroči izgubo funkcije te zaščitne pregrade kože. Potem roke postanejo razpokane in suhe.

Struktura in delovanje kože

Koža je največji organ človeškega organizma in izpolnjuje številne funkcije. Sem spadajo vitalne funkcije, kot so zaščita telesa pred patogeni, mrazom ali vročino in izsušitvijo. Čutni občutki, kot je zaznavanje bolečina, dotik, vibracije, temperaturni ali otipni občutek zaznavamo tudi skozi kožo.

Na rokah in zlasti na konicah prstov je zaznavanje teh občutkov še posebej dobro razvito in te občutke motijo ​​razpokane roke in poškodbe kože. Tudi voda in toplota ravnovesje (npr. znojenje pri povišani telesni temperaturi) uravnava koža. Da bi lahko izpolnila vse te funkcije, je koža sestavljena iz treh plasti tkiva.

Na zunanji strani je povrhnjica, ki ji sledita usnja in podkožnica. Zgornjo kožno plast sestavljajo predvsem pohotne celice, tako imenovani keratinociti, ki tvorijo zaščitno plast pred izgubo vlage in patogenov. Usnica je veliko debelejša in robustnejša, vsebuje živci, kožne žleze, kri in limfna plovila in veliko tlačnih receptorjev za občutek dotika. Podkožje sestavljajo predvsem maščobe, ki deluje kot zaloga energije in zaščita pred mrazom.