Rman za celjenje ran

Kakšni so učinki rmana?

Stebla, listi in cvetovi rmana (Achilles millefolium) vsebujejo dragocene sestavine, kot so eterično olje (z 1,8-cineolom), grenčine, taninske in mineralne snovi.

Na splošno ima rman različne zdravilne učinke:

  • spodbuja pretok žolča
  • apetičen
  • antibakterijsko (proti bakterijam)
  • antispazmodično
  • adstrigentno na sluznicah (adstrigentno)

Pri zunanji uporabi pride do izraza celjenje ran, hemostatično, protivnetno in zaviralno delovanje rmana. Zaradi tega spektra delovanja je rman medicinsko priznan na naslednjih področjih uporabe:

  • Notranja uporaba: izguba apetita, prebavne težave (težave v zgornjem delu trebuha, kot so blagi krči, napenjanje itd.)
  • zunanja uporaba: boleči krči zaradi živčnih razlogov v medenici pri ženskah, blaga vnetja kože in sluznic

Zdi se, da lahko rman pomaga tudi ženskam v menopavzi. Zdravilna rastlina vsebuje fitoestrogen, ki lahko lajša značilne simptome, kot so živčnost ali glavoboli med menopavzo.

Rezultati raziskav na živalih kažejo, da lahko rman zmanjša simptome nekaterih možganskih bolezni, kot so epilepsija, multipla skleroza, Alzheimerjeva bolezen in Parkinsonova bolezen. Vendar tudi študije na ljudeh tega še niso potrdile.

Ljudsko zdravilstvo uporablja rman tudi za notranjo uporabo pri boleznih jeter in žolčnika, boleznih mehurja in ledvic, menstrualnih motnjah, driski, povišani telesni temperaturi in bolečinah, zunanje pa za hemoroide, krvavitve, modrice in opekline. Vendar pa ni znanstvenih dokazov o učinkovitosti.

Delovanje rmana je podobno delovanju kamilice, saj imata eterična olja obeh rastlin nekatere enake sestavine.

Kako se uporablja rman?

Za pripravo čaja dve čajni žlički zeli rmana prelijemo s približno 150 mililitri vrele vode. Po desetih minutah infundiranja zelišče precedite. Če ni drugače predpisano, lahko popijete sveže pripravljeno skodelico rmanovega čaja toplega med obroki tri do štirikrat na dan.

Boleče krče v predelu ženske medenice, na primer med menstruacijo, lahko zdravimo s sedečimi kopelmi. Najprej naredite poparek: 100 gramov rmana dodajte v en do dva litra vrele vode in dobro premešajte.

Pustite stati 20 minut in nato dele rastline precedite skozi krpo. Poparek vlijemo v sedečo kopel s približno 20 litri tople vode.

Domača zdravila na osnovi zdravilnih rastlin imajo svoje omejitve. Če simptomi trajajo dlje časa, se kljub zdravljenju ne izboljšajo ali celo poslabšajo, se vedno posvetujte z zdravnikom.

Kakšne stranske učinke lahko povzroči rman?

Ljudje, ki imajo splošno alergijo na rastline marjetice, so še posebej ogroženi. Sem spadajo arnika, pelin in kamilica.

Na kaj morate biti pozorni pri uporabi rmana!

Če imate znano alergijo na rastline marjetice, ne smete uporabljati izdelkov iz rmana, niti za notranjo niti za zunanjo uporabo.

Pred uporabo rmana med nosečnostjo, dojenjem in pri otrocih se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.

Kako do izdelkov iz rmana

V vaši lekarni ali lekarni lahko dobite tako posušeno zelišče rmana kot tudi različne oblike zdravilne rastline, kot so rmanov čaj, kapsule, kapljice ali iztisnjeni sok iz sveže rastline.

Za pravilno uporabo preberite priložena navodila in se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.

Kaj je rman?

Rman radi jedo ovce, od tod tudi njegovo nemško ime. Navadni rman (travniški rman, Achillea millefolium) je navadno 30 do 60 centimetrov visoka, trajnica, zelnata rastlina iz družine sestavljenk (Asteraceae).

Rastlina oblikuje podzemne poganjke, iz katerih se v zgornjem delu odcepijo pokončna stebla. Imajo več pernato narezanih listov s številnimi ozkimi konicami – od tod latinsko ime vrste »millefolium« (= tisoč listov).

Na koncu razvejanih stebel so številni drobni koškati cvetovi, ki so razporejeni v metličasti navidezni senčnik. Zgradba cvetov je značilna za to rastlinsko družino: notranji košek cevastih cvetov je obdan z žarkastimi cvetovi. Prvi so pri rmanu bele do sive barve, drugi pa bele do rožnate barve.

Svoje znanstveno generično ime Achillea ima rastlina v grški mitologiji: Ahil naj bi z rastlino celil rane, zato je dobila ime »Ahilova zel« (Achillea).