Kratek pregled
- Simptomi: rdeča glava, močan glavobol, pritisk v glavi, krvavitve iz nosu, slabost, bruhanje, tresenje; v nujnih primerih hipertenzije: tiščanje v prsih, težko dihanje, otrplost in motnje vida
- Vzroki: poslabšanje obstoječega visokega krvnega tlaka (verjetno zaradi prenehanja jemanja zdravil), redkeje druge bolezni, kot so motnje v delovanju ledvic ali bolezni organov, ki proizvajajo hormone, zloraba drog, odtegnitev od alkohola
- Zdravljenje: spremljanje krvnega tlaka s takojšnjim, a postopnim znižanjem krvnega tlaka z uporabo zdravil (ambulantno ali bolnišnično); v nujnih primerih takojšnje znižanje krvnega tlaka s skrbnim spremljanjem krvnega tlaka v enoti intenzivne nege
- Pregledi in diagnostika: Fizični pregled, merjenje krvnega tlaka, po potrebi preiskave krvi in urina
- Potek in prognoza: Ob takojšnjem zdravljenju je prognoza običajno dobra in krvni tlak se normalizira v 24 urah; v nujnih primerih, odvisno od obsega poškodbe organa
- Preventiva: redno merjenje krvnega tlaka in skrbno jemanje zdravil
Kaj je hipertenzivna kriza ali hipertenzivna nujna situacija?
Pri hipertenzivni krizi krvni tlak zelo hitro naraste do kritičnih vrednosti. Ti presegajo 230 mmHg (tj. milimetrov Hg) za sistolični tlak in 130 mmHg za diastolični krvni tlak. Običajno je zdrav krvni tlak okoli 120 do 80 mmHg.
Nasprotno pa je v nujnih primerih hipertenzije nevarnost za življenje, saj je že prišlo do poškodbe organov. Obstaja pa možnost, da se hipertenzivna kriza – zlasti če je ne zdravimo pravočasno – hitro spremeni v hipertenzivno nujno stanje.
Kakšni so znaki hipertenzivne krize?
Hipertenzivna kriza ne povzroča vedno jasnih simptomov. Zlasti pri ljudeh, ki imajo visok krvni tlak že nekaj časa, so simptomi pogosto neznačilni. Naslednji simptomi lahko kažejo na hipertenzivno iztirjenje:
- Rdeča glava
- Glavobol ali močan pritisk v glavi
- Slabost in bruhanje
- Nosebledi
- Hudo tresenje
V nujnih primerih hipertenzije so simptomi bolj očitni. Na primer, zgodi se naslednje
- Nenadno tiščanje v prsih (angina pektoris)
- Težko dihanje s hropenjem (zaradi kopičenja vode v pljučih), težko dihanje (apneja)
- Motnje vida
- Neumnost
Kaj povzroča hipertenzivno krizo?
Hipertenzivna kriza ima veliko možnih vzrokov. Običajno se pojavi v povezavi z obstoječim visokim krvnim tlakom (primarna ali sekundarna arterijska hipertenzija), včasih povezana z nenadno opustitvijo antihipertenzivnih zdravil.
Podobno lahko nekatere bolezni organov, ki proizvajajo hormone, povzročijo nenadno sproščanje velike količine snovi, ki povzročajo krvni tlak, kar povzroči dvig krvnega tlaka na nevarno raven v nekaj minutah. To se lahko zgodi na primer pri feokromocitomu (tumor medule nadledvične žleze).
Bolj redko odtegnitev alkohola ali zloraba drog (kokain, amfetamini) povzroči krizo krvnega tlaka.
V primeru hipertenzivne krize takoj obiščite zdravnika
Ob sumu na hipertenzivno krizo je pomembno ukrepati takoj! Le tako lahko preprečimo morebitne poškodbe organov. Bolnika s hipertenzivnim iztirjenjem zdravniki praviloma najprej spremljajo v bolnišnici (stacionarno).
Za zdravljenje se uporabljajo antihipertenzivna zdravila, ki počasi znižujejo krvni tlak. Hkrati zdravnik natančno spremlja, ali krvni tlak pada. Cilj zdravljenja je v 24 urah učinkovito znižati krvni tlak na nekritično raven. Možno je, da se zdravilo daje na domu, torej ambulantno, na primer pri družinskem zdravniku.
V primeru hipertenzivnih stanj takoj pokličite urgentnega zdravnika (dežurna številka 112)!
Kako prepoznati hipertenzivno krizo?
V primeru hipertenzivne krize se običajno obrnete na urgentnega ali družinskega zdravnika. Pacienta najprej fizično pregledajo in mu izmerijo krvni tlak. V večini primerov jim to omogoča, da ugotovijo in potrdijo, da je krvni tlak visok.
Glede na bolnikovo fizično stanje in obstoječe simptome bodo morda potrebni dodatni pregledi, zlasti če so prisotna že obstoječa stanja. Na primer, zdravniki običajno vzamejo vzorec krvi in urina.
Več o testih si preberite v članku Hipertenzija.
Kako dolgo traja hipertenzivna kriza?
Napoved za hipertenzivno krizo je bistveno boljša kot za hipertenzivno nujno stanje. Običajno je možno krvni tlak z zdravili uspešno znižati v zahtevanem času (približno 24 ur) brez poškodb katerega koli organa.
V nujnih primerih hipertenzije je pomembno znižati krvni tlak takoj in na zelo nadzorovan način. Prognoza je odvisna od tega, ali je bilo ponovno vzpostavljeno delovanje organov ali smo se izognili sekundarni poškodbi (npr. zaradi možganske kapi, poškodbe ledvic ali oči).
Hipertenzivni krizi se je mogoče izogniti
Hipertenzivna kriza se običajno pojavi, ko se obstoječi visok krvni tlak poslabša. To lahko preprečijo tako, da si prizadeti sami redno merijo krvni tlak ali pa ga dajo preveriti zdravniku. Pomembno je tudi skrbno jemanje predpisanih zdravil.
