Terapija senenega nahoda: Kaj pomaga?

Terapija senenega nahoda: Simptomatsko zdravljenje

Seneni nahod ni malenkost, ampak bolezen, ki lahko prizadete hudo prizadene. Na primer, šolarji z nezdravljeno alergijo na cvetni prah imajo 40 odstotkov večjo verjetnost, da bodo med sezono cvetnega prahu padli za cel razred.

Alergiki se torej ne bi smeli preprosto sprijazniti z nadležnimi in pogosto hudimi simptomi senenega nahoda. V večini primerov jih je mogoče učinkovito ublažiti s pomočjo zdravil. Uporabljeni pripravki ciljajo na prenašalce vnetja histamin in levkotriene. Te sproščajo posebne imunske celice (mastociti) kot del alergijske reakcije in sprožijo simptome senenega nahoda.

Zdravila proti senenemu nahodu blokirajo učinek ali sproščanje prenašalcev vnetja. Pri simptomatskem zdravljenju senenega nahoda se uporabljajo naslednja zdravila – včasih v kombinaciji:

Antihistaminiki

Antihistaminiki blokirajo priklopna mesta (receptorje) prenašalca vnetja histamina na površini telesnih celic. To mu preprečuje, da bi imel svoj učinek. Zdravila začnejo delovati zelo hitro, običajno po približno eni uri.

V preteklosti so antihistaminiki pogosto utrujali ljudi, kar je bilo predvsem v prometu zelo nevarno. Tako imenovani antihistaminiki druge in tretje generacije pa imajo malo ali nič takšnih stranskih učinkov. Njihov učinek običajno traja približno 24 ur.

Kortizon

Kortizon je endogeni hormon, ki opravlja številne naloge v telesu. Njegov močan protivnetni učinek se uporablja tudi pri terapiji senenega nahoda: uporabljajo se kortizonu podobne snovi (glukokortikoidi).

Glukokortikoidi se pri senenem nahodu običajno uporabljajo lokalno (kot pršila za nos), redkeje sistemsko (kot tablete). Pri lokalno delujočih pripravkih kortizona (kot je beklometazon – ali pršilo za nos budezonid) skoraj ni pričakovati stranskih učinkov.

Pršila za nos s kortizonom so prva izbira za zdravljenje zmernih do hudih simptomov senenega nahoda. Kombinacija kortizona in antihistaminika azelastina v pršilu za nos velja za posebno učinkovito.

Simptomi so zmerni do hudi, če povzročajo motnje spanja, pomanjkanje koncentracije v šoli ali službi, motnje v vsakdanjem življenju ali druge moteče težave. Alergiki pa lahko tudi pri blagih simptomih kot alternativo antihistaminikom uporabijo kortizonska pršila.

Antagonisti levkotrienskih receptorjev

Dekongestivna pršila za nos in sredstva za izpiranje nosu

Dekongestivna pršila za nos zagotavljajo hitro olajšanje senenega nahoda, ko je nos otekel zaprt. Vendar jih je treba uporabljati največ en teden. V nasprotnem primeru obstaja nevarnost izsušitve nosne sluznice, kar lahko poslabša alergijske reakcije. Poleg tega lahko dekongestivi sami sprožijo vnetje (rhinitis medicamentosa).

Izpiranje nosu je tudi del simptomatske terapije senenega nahoda: nosno sluznico očistijo cvetnega prahu.

Čez dan so zelo priročna pršila za nos s fiziološko raztopino. Veliko bolj učinkovito pa je izpiranje nosu z nosno prho, kakršna je na voljo v drogerijah in lekarnah. Alergijske simptome lahko s tem pogosto občutno omilimo.

Za nego razdražene nosne (sluzi) kože lahko prizadeti nanesejo mazilo, ki vsebuje dekspantenol.

Stabilizatorji mastocitov (kromoni)

Tako imenovani kromoni (kot je kromoglizinska kislina, nedokromil) »stabilizirajo« mastocite, tako da ne sproščajo več vnetnih snovi. Zaradi nizke učinkovitosti stabilizatorji mastocitov niso del standardne terapije senenega nahoda in se uporabljajo kvečjemu v izjemnih primerih.

Kromoni so na voljo v različnih oblikah (pršilo za nos, kapljice za oko, odmerni inhalatorji, kapsule za zaužitje). Delujejo le lokalno – to velja tudi za kromoglizinsko kislino, ki je na voljo v obliki kapsul. Ta deluje samo na sluznico v črevesju, ne absorbira pa se v telo.

Terapija senenega nahoda: specifična imunoterapija (SIT, »desenzibilizacija«)

Specifična imunoterapija (SIT) je trenutno edina možnost zdravljenja senenega nahoda, ki omili mehanizem izvora simptomov – prekomerno imunsko reakcijo. Zdravniki zato govorijo tudi o vzročni terapiji senenega nahoda. Sam postopek, specifična imunoterapija, imenujemo tudi alergen-specifična imunoterapija (AIT). Pri alergiji na cvetni prah govorimo tudi o hiposenzibilizaciji, desenzibilizaciji senenega nahoda ali cepljenju proti senenemu nahodu.

Pri tej metodi zdravljenja se imunski sistem postopoma privaja na dejansko neškodljive alergene (beljakovine cvetnega prahu), tako da se na koncu nanje odzove manj »občutljivo«.

Učinek desenzibilizacije je zelo dober, zlasti pri senenem nahodu, kar je pokazalo več velikih znanstvenih raziskav.
Pri senenem nahodu se težko izognemo snovi, ki povzroča alergijo (očiščenje alergije), saj cvetni prah pogosto leti več sto kilometrov po zraku in se oboleli pred njim le stežka zaščiti. Desenzibilizacija lahko torej izjemno izboljša kakovost življenja alergikov.
V mnogih primerih se seneni nahod čez nekaj časa spremeni v alergijsko astmo. Uspešna desenzibilizacija senenega nahoda lahko prepreči to tako imenovano spremembo stadija.

Desenzibilizacija za seneni nahod: Kako deluje?

Načelo desenzibilizacije senenega nahoda je vnašanje snovi, ki povzroča alergijo (alergena), v telo v naraščajočih odmerkih. Tako naj bi se imunski sistem nanj tako rekoč navadil in se sčasoma ne bi več boril z alergenom. Kako natanko pride do te navade, še ni z gotovostjo pojasnjeno. Vendar je uspeh desenzibilizacije za seneni nahod nesporen.

Kdo izvaja desenzibilizacijo pri senenem nahodu?

Desenzibilizacijo senenega nahoda izvajajo za ta namen posebej usposobljeni zdravniki. To so običajno dermatologi, zdravniki za bolezni ušes, nosu in grla (ENT) ali internisti, specializirani za pljučno medicino. Zdravljenje običajno izvajajo ambulantno v ordinaciji. Vendar pa je v primeru posebej hudih alergij ali za kratkotrajno zdravljenje (glejte spodaj) morda potrebno bolnišnično zdravljenje.

Ker lahko specifična imunoterapija v zelo redkih primerih povzroči smrtno nevarne alergijske reakcije (anafilaktične reakcije), mora imeti zdravnik ustrezno znanje in zdravila za zdravljenje takšnega nujnega primera.

Kdaj in koliko časa se izvaja desenzibilizacija?

Kdaj natančno začeti s hiposenzibilizacijo, je odvisno od vrste cvetnega prahu, na katero je bolnik alergičen. Različne rastline svoj cvetni prah sproščajo v različnih letnih časih, kar mora zdravnik upoštevati pri tej obliki terapije senenega nahoda.

Običajno začnemo z desenzibilizacijo senenega nahoda nekaj mesecev pred začetkom »osebne« sezone alergenov in torej običajno že jeseni.

Za koga je primerna desenzibilizacija za seneni nahod?

Desenzibilizacija kot terapija senenega nahoda je načeloma možna v kateri koli starosti. Pri otrocih pa se običajno uporablja šele od petega leta starosti. Eden od razlogov za to je, da je za mlajše otroke na voljo malo sistematičnih podatkov, anafilaktične reakcije, ki lahko nastanejo kot posledica terapije, pa je tu veliko težje prepoznati.

Načeloma je desenzibilizacija senenega nahoda v otroštvu zelo učinkovita. Vendar se pri nekaterih ljudeh seneni nahod pojavi šele v starosti. Stroge zgornje starostne meje za desenzibilizacijo senenega nahoda ni. Pomembna je dobra splošna fizična kondicija. V primeru dvoma vam bo zdravnik povedal, ali je v vašem primeru možna specifična imunoterapija ali ne.

Za koga desenzibilizacija za seneni nahod ni primerna?

Desenzibilizacija senenega nahoda ni priporočljiva v primerih, ko možna tveganja zdravljenja presegajo pričakovane koristi. Ti primeri vključujejo na primer:

trenutni rak
hude bolezni imunskega sistema (avtoimunske bolezni ali pridobljene imunske motnje, ki jih povzročajo zdravila ali bolezni, kot je aids)
nenadzorovana astma
hude psihiatrične bolezni

Ženske med nosečnostjo ne smejo začeti hiposenzibilizacije. Vendar se lahko AIT za alergijo na cvetni prah, ki se je že začela, nadaljuje, če ga bolniki dobro prenašajo.

Desenzibilizacija za seneni nahod: Kako točno deluje?

Preden sploh razmislimo o desenzibilizaciji za seneni nahod, je treba zagotoviti dve stvari: Prvič, da so težave res alergične. Drugič, kateri cvetni prah jih sproži. Več o tem si lahko preberete pod Seneni nahod: Pregledi in diagnostika.

Pred začetkom desenzibilizacije se opravi razlagalni posvet: zdravnik bolnika seznani s postopkom ter možnimi tveganji in stranskimi učinki vzročne terapije senenega nahoda. Čeprav je desenzibilizacija postopek z majhnim tveganjem, lahko v zelo redkih primerih pride do prekomerne alergijske reakcije (anafilaktične reakcije).

Med pojasnjevalnim posvetom bo zdravnik bolnika povprašal tudi o njegovi anamnezi (anamnezi). To mu pomaga oceniti, ali je desenzibilizacija za zdravljenje senenega nahoda v konkretnem primeru varna. Po razgovoru mora pacient podpisati obrazec – potrditi, da ga je zdravnik seznanil z zdravljenjem in možnimi stranskimi učinki.

Subkutana imunoterapija (SCIT).

Pri SCIT zdravnik uporablja brizgo z zelo tanko iglo (igla 26G). Po razkuževanju predela kože zdravnik vbrizga alergen v kožno gubo na zadnji strani nadlahti. Punkcija boli le zelo kratko; med injiciranjem pacient čuti kvečjemu rahel občutek pritiska.

Iz varnostnih razlogov mora pacient ostati v ordinaciji vsaj 30 minut po injiciranju v primeru prekomerne alergijske reakcije. Lokalna rdečina in oteklina na mestu injiciranja sta normalna. Vendar pa mora vsakdo, ki se počuti opazno neprijetno, takoj povedati zdravniku ali zdravstvenemu osebju.

Po 30 minutah bo zdravnik ponovno pregledal mesto injiciranja, preden bo bolnik lahko odšel domov. Te injekcije se običajno dajejo približno enkrat na teden več mesecev. Skupno število potrebnih injekcij je odvisno od uporabljenega pripravka.

Sublingvalna imunoterapija (SLIT)

Pri SLIT da zdravnik alergen v obliki kapljic ali tablet pacientu pod jezik. Tam ostane po možnosti dve do tri minute, kar pomeni, da bolnik toliko časa ne sme požirati. Po tem naj vsaj pet minut ne pije ničesar. Prva uporaba se izvaja pod nadzorom zdravnika. Kasneje lahko bolnik SLIT izvede sam.

Subkutana imunoterapija (SCIT).

Po 30 minutah bo zdravnik ponovno pregledal mesto injiciranja, preden bo bolnik lahko odšel domov. Te injekcije se običajno dajejo približno enkrat na teden več mesecev. Skupno število potrebnih injekcij je odvisno od uporabljenega pripravka.

Sublingvalna imunoterapija (SLIT)

Pri SLIT da zdravnik alergen v obliki kapljic ali tablet pacientu pod jezik. Tam ostane po možnosti dve do tri minute, kar pomeni, da bolnik toliko časa ne sme požirati. Po tem naj vsaj pet minut ne pije ničesar. Prva uporaba se izvaja pod nadzorom zdravnika. Kasneje lahko bolnik SLIT izvede sam.

V zadnjih desetletjih so bile izvedene številne študije o učinkovitosti homeopatije pri senenem nahodu. V večini primerov pa te študije niso vključevale objektivnih ciljnih vrednosti; namesto tega so subjekti navedli le svoje subjektivno dojemanje učinkovitosti homeopatije – to pa je težko preverljivo in je odvisno od najrazličnejših vplivnih dejavnikov.

Zato je bil v študiji iz Indije uporabljen drugačen pristop (Gosh et al., 2013). Uspelo je odkriti preverljive spremembe v laboratorijskih vrednostih zaradi homeopatskega zdravljenja: enoletna terapija senenega nahoda z različnimi homeopatskimi zdravili (vključno z Natrium muriaticum, Allium cepa in Euphrasia officinalis) je zmanjšala koncentracijo tako imenovanih protiteles IgE in eozinofilnih granulocitov (podskupina belih krvničk) v krvi preiskovancev. Ti parametri so običajno povišani pri alergijskih boleznih, kot je seneni nahod.

Vendar je bila študija zelo majhna s 34 osebami. Za dokazovanje učinkovitosti homeopatije pri senenem nahodu je potrebnih več znanstvenih študij z večjim številom subjektov.

Organotropna homeopatija

Nekateri zdravniki vidijo zdravljenje senenega nahoda kot primerno področje uporabe tako imenovane organotropne homeopatije (homeopatija, ki temelji na indikacijah).

Po eni strani je tako zdravljenje veliko manj individualno prilagojeno posameznemu bolniku. Po drugi strani pa ta smer homeopatije omogoča hitro zdravljenje. Verjetneje je tudi samozdravljenje.

Načeloma pa pri senenem nahodu ne smete uporabljati homeopatije brez nasveta zdravnika ali homeopata.

Homeopatija za seneni nahod: pogosto uporabljeni pripravki

Področje uporabe	Področje uporabe
Galphimia glauca	Za solzne, srbeče oči in močne napade kihanja. Lahko se jemlje tudi kot preventiva – začenši šest do osem tednov pred sezono cvetnega prahu.
Allium cepa (kuhinjska čebula)	Pritožbe zlasti na nosu: pekoč, voden izcedek iz nosu
Evfrazija (Eyebright)	Pritožbe zlasti na očeh: pekoče, solzeče oči
Wyethia helenoides	Srbenje v grlu ali globoko v vratu
Arundo mauritanica (vodna pipa)	Srbenje v ušesih

Ta homeopatska zdravila se običajno uporabljajo v jakosti D6 ali D12. Bolniki naj vzamejo po pet globul približno tri do petkrat na dan. Če so težave zelo močne, lahko bolnik vzame pet globul vsako uro šest do deset ur. Od drugega dne nato zmanjša odmerek nazaj na običajno raven (tri do petkrat na dan po pet globul).