Kratek pregled
- Opis: Odvisnost od računalniških iger spada med vedenjske odvisnosti. Prizadete osebe se pretirano igrajo in zanemarjajo naloge, druge interese in družabne dejavnosti.
- Simptomi: močna želja po igri, podaljšanje igralnega časa, izguba nadzora, nadaljevanje igranja kljub negativnim posledicam, nezmožnost abstinence, odtegnitveni simptomi, kot sta razdražljivost in depresija.
- Diagnoza: Podaljšanje trajanja igranja iger na srečo v obdobju enega leta, izguba nadzora, izguba zanimanja, ignoriranje negativnih posledic.
- Terapija: Razumevanje bolezni, volja do abstinence, kognitivno vedenjska terapija z analizo vzrokov, sprožilci vedenja, alternativne strategije, strategije izogibanja, krepitev volje do abstinence.
- Prognoza: Ob obstoječem vpogledu v bolezen, volji do obvladovanja in strokovni pomoči, prognoza dobra.
Zasvojenost z računalniškimi igrami: Opis
MMORPG (Massively Multiplayer Online Role-Playing Games) so najhitrejše in najbolj zasvojljive. V teh igrah igranja vlog več igralcev v obliki domišljijskih figur (avatarjev), ki so jih sami oblikovali, sodeluje v ekipi pri reševanju nalog v virtualnem svetu.
Trenutno zbolevajo predvsem mladostniki in mladi odrasli, med njimi pa predvsem fantje in mladi moški. Strokovnjaki menijo, da bo v prihodnosti več deklet in žensk ter odraslih srednjih let razvilo odvisnost od računalniških igric.
Zasvojenost z računalniškimi igrami: simptomi
Tako kot osebe, ki trpijo zaradi zasvojenosti s substancami, tudi zasvojeni igralci računalniških iger kažejo tipične znake zasvojenosti.
Močno hrepenenje
Izguba nadzora
Ko ljudje z zasvojenostjo z računalniškimi igrami enkrat sedejo pred računalnik, jih ne moremo več ustaviti. Tudi če so trdno sklenjeni, da bodo igrali le določen čas, se tega ne morejo držati, ampak igrajo uro za uro.
Abstinenčna nezmožnost
Če prizadeti ugotovijo, da imajo težave, ali če njihovo okolje pritiska nanje, pogosto poskušajo omejiti svoje igre na srečo. V večini primerov jim to ne uspe ali trajajo le kratek čas.
Simptomi umika
Oblikovanje tolerance
Drugo glavno merilo za motnje odvisnosti je tako imenovana tvorba tolerance: možgani sčasoma omrtvičijo, tako da je treba povečati odmerek zdravila, da bi ponovno izkusili tako dolgo pričakovani "udarec". Če uporabimo zasvojenost z računalniškimi igrami, to pomeni, da igramo vse pogosteje in dlje časa ali da se udarec sproži šele, ko dosežemo višjo raven igre.
Nadaljevanje vedenja kljub negativnim posledicam
Tajnost
Skrivnost ni eno od šestih uradnih meril odvisnosti – vendar je značilna tudi za motnje odvisnosti. Prizadeti se zavedajo, da je njihovo obnašanje vprašljivo. Zato skušajo pred drugimi prikriti obseg svojih računalniških iger. Družinski člani, prijatelji ali celo terapevti so zavedeni glede resničnega obsega časa, porabljenega za računalnikom.
Zasvojenost z računalniškimi igrami: vzroki in dejavniki tveganja
Prekomerna aktivacija nagradnega centra
Kot vse zasvojenosti tudi zasvojenost z računalniškimi igrami temelji na aktivaciji centra za nagrajevanje v možganih. Center za nagrajevanje dejansko služi krepitvi vedenja, ki je dobro za nas ali služi ohranjanju vrste: Hrana in seks, na primer, pa tudi pohvale, pozornost in uspeh.
Poleg tega se med igranjem lahko sprostijo negativni občutki, kot so frustracije, strah in žalost, kar igralec doživlja tudi kot nagrado. To ustvarja tako imenovani spomin na odvisnost: vse, kar zasvojenca z računalniškimi igrami spominja na igranje, prebudi željo po ponovnem igranju.
Motena regulacija čustev
Ob tem postanejo možgani še posebej občutljivi na povezavo med računalniškimi igrami in nagradami. Zavedanje, da lahko tudi druga vedenja ustvarijo pozitivne občutke ali zmanjšajo negativne, zbledi. Igralec resnično pozablja, da obstajajo drugi načini za uravnavanje svojih občutkov. Igralčevo zaznavanje dražljajev, ki niso povezani z igranjem, postaja vse šibkejše.
Psihološki mehanizmi
- Visoka impulzivnost: Zelo impulzivni ljudje reagirajo spontano, ne da bi vnaprej razmislili o prednostih in slabostih dejanja.
- šibka samokontrola: Prizadeti ljudje se še posebej težko uprejo skušnjavam.
Nizka samozavest
Ljudje z nizko samopodobo ali anksioznostjo (zlasti socialno fobijo) so prav tako bolj nagnjeni k zasvojenosti z računalniškimi igrami, še posebej z igranjem vlog v obliki MMORPG (Massively Multiplayer Online Role-Playing Games):
Še en plus za prizadete: Ko rešujejo naloge skupaj z drugimi, se počutijo, da pripadajo skupini. Zaradi tega se jim virtualni svet zdi vse bolj privlačen od realnosti.
Pobeg iz resničnosti
To lahko pripelje do začaranega kroga: zaradi pretiranega igranja se igralec v resničnem življenju srečuje z vedno več težavami. Posledično se še bolj umakne v virtualni svet. Pozabijo, kako se aktivno soočiti s svojimi težavami.
Problematična socializacija
Okoljski dejavniki
K razvoju zasvojenosti z računalniškimi igrami lahko prispeva tudi okolje. Stres ima osrednjo vlogo. V virtualnem svetu lahko igralec izpusti paro in razbremeni stres. Domišljijski svet lahko pomaga tudi ubežati problematični realnosti – naj gre za težave v službi ali partnerstvu, ustrahovanje, brezposelnost ali druge skrbi.
Genetski dejavniki
Odvisnost od računalniških iger: diagnoza
Ni vsakdo, ki vztrajno igra računalniške igrice, samodejno zasvojen. Čeprav se verjetnost zasvojenosti z računalniškimi igrami povečuje s številom ur, preživetih z igranjem iger, ni števila ur, ki bi bilo primerno kot diagnostični kriterij.
Diagnostična merila WHO
V veljavnem mednarodnem sistemu klasifikacije bolezni ICD10 zasvojenost z računalniškimi igrami še ni navedena kot samostojna klinična slika. Strogo gledano je ni mogoče diagnosticirati kot bolezen.
Vendar je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) odvisnost od računalniških iger zdaj priznala kot samostojno bolezen. Motnja bo zato navedena v prihajajočem ICD11, ki naj bi nadomestil ICD10 januarja 2022.
- podreja svoje druge dejavnosti igri, na primer zanemarja opravila, socialne stike in telesne potrebe namesto tega,
- nima več nadzora nad pogostostjo in trajanjem iger na srečo,
- @ nadaljuje s svojim prekomernim hazardiranjem, čeprav mu grozijo negativne posledice.
Sočasne motnje
- Anksiozne motnje
- Depresija
- ADHD (motnja pozornosti s hiperaktivnostjo)
Pri problematični uporabi računalniških iger je treba tudi vedno razjasniti, ali gre dejansko za samostojno motnjo, ali je vedenje zakoreninjeno v drugi duševni motnji, ki zahteva zdravljenje, ali pa obstaja vzporedno z njo.
Zasvojenost z računalniškimi igrami: terapija
Vpogled v bolezen je prvi korak
Prvi korak k ozdravitvi je torej razumevanje bolezni, spoznanje »sem bolan, potrebujem pomoč. Brez strokovne podpore se navadno ni mogoče znebiti zasvojenosti. Med potekom terapije in z vse večjim odvajanjem od zasvojljivega sredstva si prizadeta oseba vse bolj ustvarja izkušnjo – brez nje se počutim bolje.
Kognitivno vedenjsko zdravljenje
- Kaj v meni sproži željo po igranju računalniških iger? (npr. stres, tesnoba, pogled na računalnik itd.).
- Katere potrebe zame izpolnjujejo računalniške igre? (npr. lajšanje stresa, lajšanje dolgčasa, občutek uspeha, pripadnost ekipi itd.).
- Katere aktivnosti me lahko nadomestijo računalniške igrice? (npr. sprostitvene vaje, šport, srečanje s prijatelji).
Terapevtske storitve za odvisnike od računalniških iger so običajno sestavljene iz kombinacije skupinske in individualne terapije. Obstaja možnost ambulantnega zdravljenja. V hujših primerih pa je običajno potrebno bolnišnično zdravljenje.
Dejstvo, da bo odvisnost od računalniških iger od leta 11 vključena v katalog ICD2020, bo izboljšala dostop do ustreznih terapij in ponudbo tovrstnih zdravljenj v prihodnosti.
Zasvojenost z računalniškimi igrami: napoved
S strokovno pomočjo pa se je mogoče naučiti živeti izpolnjujoče življenje brez zasvojljivih računalniških igric. Predvsem pa se prizadeta oseba nauči, da je zanjo izpolnjujoče življenje možno le brez računalniških iger. Predpogoj za to: Prizadeta oseba prepozna in sprejme, da je bolna in potrebuje pomoč ter ima željo premagati stalni pritisk po igri.
So pa tudi ljudje, ki svojega odvisniškega vedenja nočejo (želijo) prepoznati. V tem primeru so možnosti, da bi se oddaljili od računalniških iger, zelo slabe.
Zasvojenost z računalniškimi igrami: nasveti za svojce
Naj bodo starši ali življenjski partnerji: Če bližnja oseba preživi veliko časa ob igranju računalniških iger, bo okolica zaskrbljena. Pomembno vedeti: niso zasvojeni vsi, ki preveč igrajo. Če pa se vaš otrok ali prijatelj očitno veliko igra, najprej ukrepajte.
- Približajte se stalnemu igralcu, pokažite zanimanje, pustite mu, da vam razloži igro in poskusite razumeti, katere potrebe igra zanj zadovoljuje. Ali igra iz dolgčasa ali pobegne v vzporedni svet, ker ima težave?
- Skupaj se dogovorite o jasnih pravilih časa za računalniške igre, na primer največ dve uri na dan.
- Pomagajte osebi najti ali ponovno odkriti dejavnosti, ki so prijetne v resničnem življenju.
Spoznanje, da problem sploh obstaja, je velika ovira za vsakogar, ki trpi za odvisnostjo. To velja tudi za ljudi, ki še niso zasvojeni, a jim snov, ki povzroča odvisnost, že predstavlja pomemben življenjski namen ali celo berglo za spopadanje s težavami.
Pomagajo lahko svetovalni centri
Cilj je nato spodbuditi prizadeto osebo, da tudi sama obišče svetovalnico za odvisnost od računalniških igric. Tam sreča ljudi, ki poznajo njegovo težavo, mu brez predsodkov svetujejo in ga podpirajo na poti do terapije.
Zasvojenost z računalniškimi igrami: Dodatne informacije
Obstajajo številne ponudbe za ljudi z odvisnostjo od računalniških iger:
Fachverband Medienabhängigkeit je storitev Medicinske fakultete v Hannovru: www.fv-medienabhaengigkeit.de
Plan B je pobuda, ki med drugim ponuja spletno svetovanje za težave z odvisnostjo med mladimi: https://www.planb-pf.de/jugend-suchtberatung/online-beratung
