Cepljenje proti opičjim kozam: ciljna skupina, tveganja

Kratek pregled

  • Opis: Cepivo proti črnim kozam Imvanex vsebuje žive viruse, ki se ne razmnožujejo. Zaradi tesnega sorodstva ščiti tako pred »človeškimi« kot pred opičjimi kozami.
  • Kdo naj se cepi? Homoseksualni moški s pogosto menjavo spolnih partnerjev, zdravstveno osebje in laboratorijsko osebje s povečanim tveganjem za okužbo, osebe po tesnem stiku z okuženimi osebami ali kužnim materialom.
  • Shema cepljenja: Običajno dva odmerka v razmaku vsaj 28 dni. Za starejše ljudi, ki so bili cepljeni pred desetletji, zadostuje en odmerek, če imajo neokrnjeno imunsko obrambo.
  • Neželeni učinki: Zelo pogosti so glavoboli, slabost, bolečine v mišicah, utrujenost in reakcije na mestu injiciranja (bolečina, oteklina, rdečina).
  • Kontraindikacije: preobčutljivost za katerokoli sestavino cepiva. Iz varnostnih razlogov ne dajajte med nosečnostjo in dojenjem (razen po možnosti po pozitivni oceni razmerja med tveganjem in koristjo).

Kaj je cepivo proti opičjim kozam?

Danes zdravniki cepijo proti opičjim kozam (Mpox) s cepivom proti črnim kozam, ki je v EU registrirano kot Imvanex, v ZDA pa kot Jynneos, ki ima dovoljenje tudi proti Mpoxu.

Zato velja, da jih na splošno bolje prenašajo kot cepivo proti črnim kozam, ki so ga uporabljali do osemdesetih let prejšnjega stoletja in je bilo izdelano iz živih virusov, ki so se še lahko razmnoževali.

Po navedbah proizvajalca naj bi bil zaščitni učinek cepiva pred okužbo z opičjimi kozami najmanj 85-odstoten. O natančni učinkovitosti v vsakdanjem življenju pa še ni mogoče podati dokončnih trditev, saj je bilo doslej večinoma testirano v laboratoriju.

Starejša cepiva Variola so učinkovita tudi proti opičjim kozam. Večina današnjih starejših od 50 let je bila še vedno rutinsko cepljena, preden so bile črne koze izkoreninjene. Vsi imajo torej predvidoma še nekaj preostale zaščite pred črnimi kozami – in tudi pred opičjimi kozami zaradi velike podobnosti virusov. Vendar pa ni jasno, kako visoka je ta zaščita s cepljenjem po desetletjih.

Potem ko so črne koze s programi cepljenja po vsem svetu uspešno izkoreninili, so serijsko cepljenje prekinili. V Nemčiji je bilo cepljenje proti črnim kozam obvezno do leta 1976 – dokončno so ga prekinili leta 1983.

Kdo bi se zdaj moral cepiti?

Imvanex se lahko daje tako preventivno (predekspozicijska profilaksa) kot po stiku z okuženo osebo ali s kužnim materialom (postekspozicijska profilaksa). V skladu s tem STIKO trenutno priporoča cepljenje proti opičjim kozam za:

  • Moški s pogosto menjavo moških spolnih partnerjev
  • Laboratorijsko osebje, ki redno dela z infektivnim vzorčnim materialom ali ki je imelo nezaščiten stik z neinaktiviranim materialom opičjih koz
  • Osebe, ki imajo ali so imele tesen fizični stik z okuženimi osebami preko nepoškodovane kože ali sluznice (npr. spolni odnosi, poljub, objemi)
  • Ljudje v zdravstveni oskrbi, ki so imeli tesen stik brez ustrezne osebne zaščitne opreme (FFP2 maska, rokavice itd.) z obolelimi za Mpox, njihovimi telesnimi tekočinami ali s potencialno nalezljivim materialom (kot so oblačila ali posteljnina)

Tveganje za okužbo z opičjimi kozami je veliko pri tesnem – zlasti intimnem – stiku. To velja, če je eden od vpletenih nosilec virusa. Ta pot prenosa in tveganje okužbe sta enaka za vse ljudi – ne glede na starost ali spol, ne glede na to, ali so moški, ženske ali drugi.

Še več, opičje koze tako ali tako niso predvsem spolno prenosljiva bolezen! Okužite se lahko ob vsakem tesnem fizičnem stiku ali stiku s kužnim materialom: oče z otrokom, zdravnica s pacientko, malčki med seboj.

Kako se daje cepivo?

Imvanex je odobren za odrasle, stare 18 let in več, in se injicira pod kožo (subkutana injekcija).

V izjemnih primerih lahko cepivo proti opičjim kozam dajemo tudi otrokom po stiku z bolnikom z Mpox ali kužnim materialom (postekspozicijska profilaksa). To se naredi zunaj odobritve cepiva (»off-label«).

Preventivno cepljenje

Na splošno zdravniki aplicirajo dva odmerka cepiva po 0.5 ml v presledku vsaj 28 dni.

Vendar pa po mnenju strokovnjakov vsi, ki so bili v preteklosti cepljeni proti črnim kozam, potrebujejo le en odmerek cepiva za obnovitveno cepljenje – razen če gre za ljudi z imunsko pomanjkljivostjo. Ti ljudje vedno prejmejo dva odmerka cepiva – ne glede na predhodno cepljenje proti črnim kozam.

Več o cepljenju oseb z oslabljenim imunskim sistemom si lahko preberete v članku Imunosupresija in cepljenje.

Cepljenje po stiku

Načeloma je priporočljivo cepljenje proti opičjim kozam po izpostavitvi do 14 dni po stiku z okuženimi osebami ali kužnim materialom. To pomeni, da je treba prvi odmerek cepiva dati v tem obdobju in čim prej, tem bolje:

Strokovnjaki menijo, da bo cepljenje v prvih štirih dneh po stiku verjetno preprečilo okužbo. Če prvo injekcijo cepiva prejmete več kot štiri (do 14 dni) po stiku, je malo verjetno, da bi lahko bolezen preprečili, lahko pa jo vsaj omilimo.

Postekspozicijsko cepljenje se izvede samo, če ni (morebitnih) simptomov opičjih koz (kot so povišana telesna temperatura, glavobol in bolečine v mišicah, otekle bezgavke, kožne spremembe)! V nasprotnem primeru strokovnjaki odsvetujejo dajanje zdravila Ivanex.

Trajanje učinka cepljenja

Trenutno ni jasno, kako dolgo traja zaščita, ki jo zagotavlja Imvanex. Natančnih podatkov o poživitvenem cepljenju torej ni. Razlog za to je, da zdravila Imvanex nikoli ni bilo mogoče testirati »v naravi«, ker se bolezen ni pojavila. Tudi podatki o učinkovitosti temeljijo na laboratorijskih testih in ne na testiranem zaščitnem učinku v realnih situacijah.

Kakšni neželeni učinki so možni?

Zelo pogosti neželeni učinki (tj. tisti, ki se pojavijo pri več kot 1 od 10 zdravljenih oseb) so

  • glavobol
  • Slabost
  • Bolečine v mišicah (mialgija)
  • utrujenost
  • Reakcije na mestu injiciranja (bolečina, rdečina, oteklina, zatrdlina in srbenje)

Manj pogosti neželeni učinki vključujejo mrzlico, zvišano telesno temperaturo, bolečine v sklepih, vneto grlo, kašelj, nespečnost, bruhanje in drisko.

Pri ljudeh z atopijskim dermatitisom (nevrodermatitisom) se kot odziv na cepljenje povečajo lokalni in splošni simptomi.

Kdo se ne sme cepiti?

Bolniki, ki so imeli alergijsko reakcijo na prejšnji odmerek cepiva ali na nekatere sestavine cepiva, se ne smejo cepiti. To so lahko na primer ostanki kokošjega jajčnega beljaka. Takšne sledi so posledica določenih proizvodnih korakov pri gojenju virusov cepiva v kokošjih jajcih.

Iz previdnosti se cepiva Imvanex ne sme uporabljati med nosečnostjo in dojenjem – razen če zdravniki ocenijo, da morebitne koristi cepljenja v posameznih primerih odtehtajo možna tveganja za mater in otroka.

Možne interakcije

Zaradi varnosti se cepljenja proti opičjim kozam ne sme dajati skupaj z drugimi zdravili (vključno z drugimi cepivi). Raziskovalci še niso izvedli nobenih študij o možnih interakcijah med zdravilom Imvanex in drugimi zdravili.