Kratek pregled
- Vzroki: Stres, napačno poravnani zobje ali čeljusti, prevelike krone ali zalivke, preveč alkohola ali kofeina, določena zdravila, osnovna stanja, kot je sindrom nemirnih nog, nočni premori pri dihanju, težave s cirkulacijo, možganska krvavitev, epilepsija, Huntingtonova bolezen, Parkinsonova bolezen.
- Simptomi: ritmično, nehoteno stiskanje zob, pogosto s škrtanjem, gibi, podobni žvečenju. Ponavadi ponoči, včasih pa podnevi. Možni spremljajoči simptomi: Mišična napetost z glavobolom, bolečino v vratu, čeljusti, obrazu. Boleči, porozni zobje, hude poškodbe zob do izgube zob.
- Zdravljenje: odvisno od vzroka, npr. korekcija prevelikih kron ali zalivk, opornica za ugriz, vaje za razrahljanje in sprostitev pri škrtanju z zobmi zaradi stresa, fizioterapija in po potrebi kratkotrajna uporaba protibolečinskih sredstev in/ali zdravil za sproščanje mišic, psihoterapija za globlje psihološke stresorje, biofeedback postopki.
- Prognoza: Ob zgodnjem zdravljenju je prognoza dobra. (Hudi) poznejši poškodbi zob se je takrat običajno mogoče izogniti.
Škripanje z zobmi: Vzroki
Glavni vzroki škrtanja z zobmi (bruksizem) so:
- Stres: Vsak drugi se na poklicno ali zasebno preobremenitev odzove z začasnim škrtanjem z zobmi. Toda le eden od petih razvije kronično težavo.
- Motena okluzija: Če je okluzija čeljusti motena, lahko sledi škrtanje z zobmi. Nepravilno poravnani zobje ter krone ali zalivke, ki se ne prilegajo, lahko povzročijo takšne težave s čeljustjo. Drugi vzrok je izraščanje zob. To se zgodi na primer, ko nekdo izgubi zob. Ustrezni dvojnik (v nasprotni čeljusti) takrat ne naleti več na upor in lahko neovirano raste – rezultat je moten ugriz med zgornjo in spodnjo čeljustjo, ki ga pogosto spremlja škrtanje z zobmi.
- Bolezni: Včasih se za škripanjem z zobmi skrivajo bolezni, kot so sindrom nemirnih nog (sindrom nemirnih nog), obstruktivna apneja v spanju (nočni zastoji dihanja), zmanjšan pretok krvi (ishemija), možganska krvavitev, nočna epilepsija, Huntingtonova horea, Parkinsonov sindrom.
Če ni mogoče najti jasnega medicinskega vzroka za škrtanje z zobmi, gre za primarni bruksizem. V tem primeru lahko stres igra vlogo. Zdravniki govorijo o sekundarnem bruksizmu, ko je mogoče ugotoviti določen sprožilec škrtanja z zobmi, na primer nevrološka ali psihiatrična motnja, motnje spanja ali zdravila.
Škripanje z zobmi: Baby & Child
Približno polovica vseh dojenčkov začne škripati z zobmi do starosti desetih mesecev. To ni razlog za zaskrbljenost, saj se na ta način novi mlečni zobje poravnajo oziroma »zbrusijo«. Ko izpade zadnji mlečni zob, običajno izgine tudi bruksizem.
Več o tej temi si lahko preberete v našem članku Škripanje z zobmi pri otrocih in dojenčkih.
Škripanje z zobmi: simptomi
Ko ljudje škrtajo z zobmi (bruksizem), nehote stisnejo zobe zgornje in spodnje čeljusti skupaj, ne da bi zasledovali funkcionalni namen (kot je žvečenje). Pojavijo se lahko tudi ritmični, mlečeči, žvečilni podobni gibi.
Usodna stvar pri škrtanju z zobmi: na zobe in čeljustne sklepe se izvaja zelo močan pritisk. Možnih je do 480 kilogramov na kvadratni centimeter (kg/cm2) – to je desetkratnik pritiska, ki nastane pri žvečenju! In te ogromne sile ne obremenijo zob in čeljusti le za kratek čas – škrtanje z zobmi lahko traja do 45 minut na dan.
Ta ogromna obremenitev trajno obrabi sklenino in razkrije dentin (zobno kost) skupaj z živčnimi potmi. Rezultat so na bolečino občutljivi, vse bolj porozni zobje.
Škripanje z zobmi med spanjem in podnevi
Večina obolelih med spanjem škripa z zobmi. Zdravniki takrat govorijo o nočnem bruksizmu ali bruksizmu v spanju.
Manj pogost je dnevni bruksizem (budni bruksizem), torej škripanje z zobmi podnevi. V tem primeru so čeljusti običajno samo močno stisnjene brez škrtanja z zobmi.
Centrični in ekscentrični bruksizem
Nekateri nezavedno zelo močno stisnejo zobe. Pri tem centralnem bruksizmu na zobe in čeljustne sklepe delujejo izjemno močne sile.
Pri ekscentričnem bruksizmu se zobje drgnejo drug ob drugega, kar povzroča bolj ali manj glasno škrtanje.
Škripanje z zobmi: kaj pomaga?
Če nič od tega ne pomaga, se morate posvetovati z zdravnikom ali zobozdravnikom. Svetoval vam bo pri izbiri ustrezne terapije. Če je vzrok škrtanja z zobmi na primer prevelika krona ali plomba, jo lahko zobozdravnik obrusi in tako enostavno odpravi bruksizem. Opornica za ugriz ščiti zobe pred obrabo in nadaljnjimi poškodbami. Če škripanje z zobmi sproži osnovno stanje (kot je sindrom nemirnih nog), ga je treba ustrezno zdraviti.
Spodaj boste izvedeli več o pomembnih možnostih zdravljenja škrtanja z zobmi.
Sprostitvene vaje
Pri škrtanju z zobmi, ki je posledica stresa, poskusite tudi z metodami sprostitve. To lahko zmanjša notranjo napetost in prepreči škripanje z zobmi. Vaje lahko pomagajo tudi pri glavobolih in bolečinah v čeljusti, povezanih s škrtanjem z zobmi.
Preverjene metode za zmanjšanje stresa vključujejo:
- Avtogeni trening
- Progresivna mišična relaksacija po Jakobsenu
Ugrizna opornica
Zagrizno opornico (okluzalno opornico) individualno namesti zobozdravnik. Preprečuje neposreden stik med zobmi pri ugrizu in tako ščiti zobno strukturo in parodont ter prispeva k sproščenemu položaju zgornje in spodnje čeljusti.
Namig: Zobozdravnik naj redno (vsakih šest mesecev) pregleda vaše zobe. Na ta način lahko morebitne poškodbe zob odkrijemo že v zgodnji fazi.
Fizioterapija
Zdravila
V določenih okoliščinah so za škrtanje z zobmi koristna zdravila za lajšanje bolečin ali mišični relaksanti. Vendar jih je treba uporabljati le kratek čas.
Psihoterapija
Stres pogosto sproži škripanje z zobmi. Če ima ta stres globlje psihološke vzroke, lahko pomaga psihoterapija, poleg sprostitvenih vaj, kot sta avtogeni trening ali progresivna mišična relaksacija po Jakobsenu.
Postopki za biofeedback
Biofeedback metode so učinkovite tudi pri škrtanju z zobmi. S pomočjo elektronskih naprav se ljudje naučijo ozavestiti nezavedne fizične procese, kot je škrtanje z zobmi. To omogoča, da jih lahko prostovoljno nadzorujete – na primer z zavestnim sproščanjem čeljustnih mišic.
Škripanje z zobmi: diagnoza
Zobozdravnik preveri, kako izrazit je bruksizem in v kolikšni meri so zobje že poškodovani. Znaki bruksizma vključujejo:
- na pritisk občutljive žvečilne mišice
- zobne sledi v jeziku in licu
- gladke polirane okluzalne površine
- razpoke in ostružki na zobni sklenini
- drobljenje zobne strukture, zobnih vratov in incizalnih robov
- zobje občutljivi na bolečino
Škripanje z zobmi: napoved
Večini bolnikov z bruksizmom je mogoče dobro pomagati. Prognoza je tem boljša, čim prej se zdravi škrtanje z zobmi. Če čakate predolgo, so hude poškodbe zob in spremljajoči simptomi, kot sta bolečina in napetost, običajno neizogibni. Zato morate takoj ukrepati, če sumite na škripanje z zobmi. Včasih so preproste sprostitvene vaje dovolj, da škrtanje z zobmi obvladate. Če ne, se posvetujte s svojim zdravnikom ali zobozdravnikom.
