Srčni zastoj: kaj storiti?

Kratek pregled

  • Kaj storiti v primeru srčno-žilnega zastoja? Pokličite reševalno službo, oživljanje
  • Srčno-žilni zastoj – vzroki: npr. srčni infarkt, srčna aritmija, pljučna embolija, skorajšnja utopitev ali zadušitev, zastrupitev
  • Zastoj srca in ožilja: Kaj dela reševalna služba? Masaža srca, reševalno dihanje, defibrilacija, zdravila, zdravljenje osnovne bolezni.

Srčno-žilni zastoj: kaj storiti?

V primeru srčnega zastoja (kardiovaskularnega zastoja) je treba prizadetemu čim prej zagotoviti pomoč. Kajti že po nekaj minutah brez oskrbe s krvjo začnejo možganske celice odmirati! Kot prvi pomočnik morate zato takoj začeti z oživljanjem.

Oživljanje v primeru srčnega zastoja

  1. Preverite zavest in dihanje: preverite, ali se pacient odziva in še diha (preverite, ali je glava rahlo iztegnjena; po potrebi odstranite tujek iz ust in grla).
  2. Obvestite reševalno službo: Če še niste storili, takoj pokličite rešilca ​​ali prosite koga drugega, da to stori.
  3. 2 x reševalni vdihi: po 30 stisih dvakrat predihajte bolnika (bodisi usta na usta ali usta na nos).
  4. Cikel 30:2: Nadaljujte s ciklom 30:2 (30 x stisov prsnega koša in 2 x reševalnih vdihov izmenično), dokler ne prispe urgentni zdravnik ali dokler pacient spet ne diha sam. Če je mogoče, zamenjajte drugega pomočnika prve pomoči.
  5. Defibrilacija po potrebi: Če je v bližini avtomatski eksterni defibrilator (AED), ga lahko uporabite tudi za oživljanje. Po potrebi prosite nekoga, da prinese napravo, medtem ko sami oživljate bolnika, kot je opisano zgoraj.

Za podrobnejša navodila o oživljanju odraslih si oglejte članek Oživljanje. Več o oživljanju otrok (predvsem dojenčkov in malčkov) najdete v članku Oživljanje otrok.

Če se bojite dihanja, naredite samo stiskanje prsnega koša. To je bolje kot nič. Poleg tega je v pljučih nezavestnega pogosto še zrak, bogat s kisikom. Masaža srca črpa kisik s krvjo v možgane.

Oživljanje: Kaj morate imeti v mislih

  • Za pravilno frekvenco med stiskanjem prsnega koša lahko sledite ritmu pesmi "Stayin' Alive" Bee Gees ali "Rock Your Body" Justina Timberlakea.
  • Uporaba avtomatskega eksternega defibrilatorja (AED), kot so tisti, ki so na voljo na številnih javnih mestih, ne sme nikoli odložiti ali nadomestiti stiskanja prsnega koša!
  • Pri uporabi defibrilatorja sledite glasovnim navodilom ali pisnim navodilom naprave.

Srčno-žilni zastoj: vzroki

Srčno-žilni zastoj ima lahko več vzrokov, kot so:

  • Miokardni infarkt (glavni vzrok srčno-žilne odpovedi).
  • Koronarna bolezen (CAD)
  • Srčna aritmija
  • hudo srčno popuščanje (srčna insuficienca)
  • nenormalno povečana srčna mišica (dilatativna kardiomiopatija)
  • akutna pljučna embolija
  • zapora dihalnih poti zaradi vdihanih tujkov, kot je voda (utopitev) ali majhni predmeti (aspiracija tujka)
  • Zastoj dihanja zaradi odpovedi dihalnega centra v možganih (npr. možganska krvavitev) ali paraliza dihalnih mišic (npr. poškodba hrbtenjače)
  • Šok zaradi velike izgube krvi (v primeru nesreče z več poškodbami = politravma)
  • hud hipotiroidizem (nezadostno delovanje ščitnice)
  • zastrupitev (alkohol, prepovedane droge itd.)

Zastoj srca in ožilja: kdaj k zdravniku?

Srčno-žilni zastoj je življenjsko nevarna nujna situacija. Zato morate vedno opozoriti urgentnega zdravnika! Zdravniška pomoč je še vedno potrebna, tudi če bolnika uspešno oživite pred prihodom reševalnega vozila (tj., da se srčni utrip in dihanje obnovita).

Zastoj srca in ožilja: kaj naredi zdravnik?

Zdravnik ali bolničar bo opravil tako imenovano napredno vzdrževanje življenja (ALS). Sem spadajo defibrilacija, dajanje zdravil in zavarovanje dihalne poti. Temeljno oživljanje, to je masažo srca in ventilacijo, izvaja zdravnik ali reševalec, dokler je potrebno. Nato pacienta čim prej odpeljejo v bolnišnico. Treba je razjasniti vzrok srčno-žilnega zastoja in ga po potrebi zdraviti.