Diagnoza
Diagnoza stopala Zlom običajno lahko opravi zdravnik že z zaslišanjem bolnika po nesreči (anamneza) in kliničnim pregledom. Nekateri klinični znaki kosti Zlom so aksialna napačna lega, nenormalna gibljivost, vidni kostni drobci pri odprtih zlomih ali prasketanje in hruščanje (krepitacije), ki se pojavijo, ko se kostni drobci zdrgnejo. Negotovi znaki kosti Zlom, po drugi strani pa so bolečina, otekanje, podplutbe (hematomi), pregrevanje in omejena gibljivost.
Rentgen diagnoza je potrebna tudi, če obstajajo določeni znaki zloma. V ta namen se slike posnamejo v več ravninah. Bolj zapletene zlome je mogoče bolje zabeležiti s sliko računalniške tomografije. Če stresni zlomi oz poškodbe mehkih tkiv obstaja sum, da je slikanje z magnetno resonanco lahko koristno.
Vzrok
Zdravljenje zlomov stopala je močno odvisno od prizadete kosti, vrste in zapletenosti zloma ter stopnje prizadetega okoliškega mehkega tkiva. Zdravljenje zloma prsta je lahko konzervativno ali kirurško, odvisno od ugotovitev. V večini primerov, tudi drobljeni zlomi majhnih prstov na nogah, zadostuje konzervativni postopek.
Ta terapija temelji na principu imobilizacije, ki zagotavlja, da lahko kostni delci spet rastejo skupaj na pravilen način. V ta namen se uporablja poseben imobilizirajoči povoj, ki ga nekaj tednov pustimo na nogi. Poleg tega se lahko podstavek vgradi v podplat čevlja.
Pogosto so zlomljen prst na nogi je pritrjen na sosednji prst, kar poveča podporni učinek. V primeru razseljenih (izpahnjenih) zlomov prsta na nogi kosti, napravo (redukcijo) je treba pred imobilizacijo postaviti v pravilen položaj, kar se običajno opravi pod lokalna anestezija (lokalna anestezija). Otekanje prstov na nogah lahko izboljšamo s hlajenjem in dvigovanjem noga.
Sredstva za lajšanje bolečin kot so nesteroidna protivnetna zdravila (nesteroidna protivnetna zdravila, npr ibuprofen or diklofenak) in bolečina mazila pomagajo lajšati bolečino pri zlomu prsta na nogi. Operacija se najpogosteje izvaja na spodnjem okončju palca. Operacija se lahko izvede tudi pod lokalna anestezija.
Najprej se drobci postavijo (zmanjšajo). Nato se zlomi držijo skupaj z žico, da lahko rastejo skupaj (osteosinteza). Morda bo treba vstaviti tudi vijake ali plošče.
V večini primerov se vstavljeni tuji material odstrani po nekaj tednih ali mesecih. Tudi v primeru metatarzalna zlomi, zmanjšanje, če je potrebno, je prvi korak. Slednji so zlomi, pri katerih so mehka tkiva nad kostjo prerezana, tako da je lomna reža prek odprte rane povezana z zunanjim svetom in kalčki (kontaminacija) lahko vstopi v zlom.
Zdaj lahko stabilen zaprt zlom nekaj tednov imobiliziramo z a obliž igralska zasedba. Če je zaprt zlom nestabilen, se metatarzalna zlom je pritrjen s tako imenovanimi Kirschnerjevimi žicami. Ta postopek se lahko izvaja perkutano (skozi kožo) in ne zahteva nujno odprte kirurgije.
Zlome, ki jih ni mogoče zmanjšati od zunaj, je treba s kirurškim posegom vedno spraviti v normalen položaj in nato popraviti. Pri odprtih zlomih se najprej izvede tudi redukcija, nato pa fiksacija. To pogosto povzroči hude poškodbe mehkih tkiv, tako da se izvede le predhodno zmanjšanje in antibiotiko.
Ko si mehko tkivo opomore, sledi terapija v obliki končne redukcije in fiksacije z zunanji fiksator (zunanja pritrditev) ali Kirschnerjeve žice. Žice običajno odstranimo po nekaj tednih, lahko pa jih pustimo tudi v nogi. Glede na poškodbo in resnost lahko razmislimo tudi o običajnem (nekirurškem) in kirurškem zdravljenju tarzal zlomi.
Običajne metode zagotavljajo imobilizacijo in adhezijo kostnih drobcev s pomočjo a obliž igralska zasedba. Kirurški posegi najprej zmanjšajo zlom in ga nato stabilizirajo. Nato je aktivna gibalna terapija zelo pomembna za obnovitev gibljivosti in funkcionalnosti stopala.
