Vzroki za jetrni absces
V večini primerov, jetra abscesi se ne pojavijo sami, ampak so posledica vnetja v drugem organu. Te jetra abscesi se imenujejo sekundarni abscesi jeter. Eden od vzrokov za to je lahko vnetje žolč kanal (holangitis), ki se razširi na jetra in nato vodi do absces. Drug način, kako lahko patogeni vstopijo v jetra in vodijo do absces je skozi krvni obtok.
Patogeni so večinoma bakterije, možne pa so tudi glive in zajedavci. V primeru primarnih abscesov jeter je vzrok neposredno v jetrih. Paraziti, na primer lisica trakulja ali pasja trakulja, napadajo jetra neposredno in tam povzročijo abscese.
Te pa prenašajo živali in so le redko vzrok. Drug patogen je ameba Entamoeba histolytica. Privede do amebijeze, ki je pogosta le v subtropih in tropih.
Pri nekaterih oblikah bolezni so lahko prizadeta jetra. Poleg tega se lahko vnetje razširi iz žolčnika oz žolč kanal do jeter, kjer lahko vodi do jetrnih abscesov. To je najpogostejši vzrok.
Možen vzrok je tudi poškodba jeter zaradi nesreče. Zaradi prostorske ozkosti žolčnika do jeter se lahko zlahka poškoduje. Ta poškodba lahko privede do vnetja in nastanka absces. Vendar pa lahko drugi vzroki po okužbi povzročijo tudi okužbo žolčnik operacija, ki ima za posledico abscese jeter. Druga možnost je na primer puščanje žolč po operaciji, ker je žolčevod je bil poškodovan, žolčevod fistula (dodaten kanal v trebušno votlino) nastane po operaciji ali slepem koncu žolčevod ni bila tesno zaprta.
Simptomi jetrnega abscesa
mrzlica in povišana telesna temperatura, povečane vrednosti vnetja v laboratoriju, boleč pritisk v desnem delu trebuha. Slabost, bruhanje lahko se pojavi tudi driska. V nekaterih primerih rumena barva kože (ikterus) in anemija lahko se pojavi (anemija).
Ker jetrni absces lahko povzročijo različni patogeni, terapevtski ukrepi se razlikujejo glede na vrsto abscesa. V skladu s tem lahko terapijo načrtujemo šele, ko je jasno, kaj jo je povzročilo. Razlikovanje pa ni vedno enostavno.
Kombinacija bolnikovih kliničnih simptomov, rezultati sonografije (ultrazvok) in morda dodatna računalniška tomografija običajno kaže v eno smer. V nekaterih primerih lahko domnevamo, da gre za piogeni (gnojni) absces, ki ga povzroča bakterije ki so se prek portala razširile v jetra Vena (plovila vodi v jetra), na primer v okviru apendicitis ali vnetje žolčnih kanalov (holangitis). Nato se upošteva naslednja terapevtska shema: Absces se prebode in izsuši.
Najprej an ultrazvok jeter se uporablja za določitev, kje punkcija je primerno. Ta stran je nato označena na koži. Temu običajno sledi injekcija a lokalni anestetik da bo dejansko punkcija čim bolj neboleče.
Po kratkem učinku anestetika se v kožo na označenem mestu v sterilnih pogojih perkutano vstavi fina igla. jetrni absces je predrt. Vsebina abscesa se nato izsesa (tako rekoč odsesa in odteče). Hkrati se začne zdravljenje z antibiotiki za odpravo patogena - običajno v nekaj tednih.
Če je perkutana punkcija od jetrni absces ni uspešen, je indicirana manjša operacija, pri kateri se v votlino abscesa vstavi cev, ki zagotavlja, da se njena vsebina lahko neprestano odvaja. To se imenuje drenaža. Antibiotska terapija mora biti učinkovita proti aerobnim in anaerobnim bakterije - razen če so patogeni že znani in jih je mogoče posebej zdraviti.
Najpogostejši patogeni piogenega abscesa jeter so Escherichia coli (E. coli) ali bakterije iz skupine Klebsiellae. Za zdravljenje antibiotikov se pogosto uporablja kombinacija antibiotika iz skupine cefalosporinov (na primer cefotaksim) ali acilaminopenicilinov (na primer mezlocilin) v kombinaciji z metronidazolom. Drugo obliko abscesa jeter povzročajo amebe (Entamoeba histolytica).
V tem primeru se navadno ne izvaja punkcija in drenaža abscesa, vendar se zdravljenje z antibiotiki z metronidazolom začne približno deset dni. Ne glede na vrsto abscesa je treba bolnika še naprej nadzirati po začetku zdravljenja. Vztrajanje simptomov, kot so ponavljajoči se (občasno) povišana telesna temperatura, slabo počutje in desno stran bolečina v zgornjem delu trebuha kažejo, da terapija ne deluje. Zvočni nadzor lahko tudi grobo nakaže, ali terapija pomaga, tako kot ponavlja kri vzorci za laboratorijski nadzor.
Terapija jetrnih abscesov je odvisna od patogena, ki je povzročil bolezen. Na splošno se bolezen sprva zdravi konzervativno, torej z zdravili. Le če konzervativni ukrepi ne zadoščajo, se poseže po kirurški odstranitvi abscesa.
Jetrni abscesi, ki jih povzročajo amebe se klasično zdravijo z antibiotikom metronidazolom. Terapija se na začetku izvaja preko pacientove terapije Vena. Odmerek je 3x10mg na dan in kilogram pacientove telesne teže in traja 10 dni.
Največji odmerek je 3x800 mg na dan. Ker pa metronidazol ni dovolj učinkovit proti povzročiteljem bolezni, ki so še vedno v črevesju, se antibiotik paromomicin še vedno uporablja pozneje. Odmerek je 3x500mg na dan 9-10 dni.
Prav tako se zdravijo jetrni abscesi, ki jih povzročajo drugi patogeni, na primer Enterobakterien antibiotiki. Pogosto je učinkovit tudi metronidazol, poleg tega se lahko uporablja tudi ceftriakson. Poleg zdravil lahko vdremo tudi votlino abscesa.
Pri abscesih amebe se to naredi le izjemoma, pri bakterijskih abscesih pa redno. V ta namen se absces jeter predre skozi kožo in izprazni ter spere skozi cev. Če konzervativni ukrepi ne zadoščajo za obvladovanje bolezni, je treba razmisliti o kirurškem popravilu abscesa.
To se pogosteje izvaja tudi ob prisotnosti več žarišč abscesov. Med kirurškim posegom lahko abscese odstranite posamično, morda pa bo potrebna tudi delna resekcija jeter. Prizadeti del jeter se popolnoma odstrani. To po operaciji običajno ni težava, saj lahko jetra zrastejo v prvotno velikost, če je na voljo dovolj preostalega tkiva.
