Lojna žleza

Definicija

O lojnice so žleze, ki po holokrinem mehanizmu izločajo maščobni izloček, imenovan loj ali loj. Spadajo v kožne dodatke, torej so tesno povezani s kožo, vendar delujejo neodvisno.

Vrste lojnic

Pri ljudeh je lojnica skoraj povsod po telesu v dermisu. Dve vrsti lojnice je mogoče razlikovati: V prostih žlezah so cevasti, nerazvejani kanali usmerjeni proti lasje gred in odprtine, odprte ob dlakah, skupaj z odprtinami ekrine žleze znojnice vedno na območju dlačic na površini kože.

  • Proste lojnice (proste v koži) in
  • Žleze lasnega mešička (vedno glede na lasni mešiček)

Pojav lojnice

Prosto lojnico najdemo le na območju Na preostali površini kože pa lasje-ballow-žleze pa so naravno le v poljski koži, zato je poraščena koža (podplati in dlani torej ne vsebujejo lojnice). Tu pa so žleze nepravilno razporejene. Medtem ko so na lasišču lojnice, v obrazu, na področju genitalij in vzdolž znojnega kanala zgornjega dela telesa v zelo tesni gostoti, so druge predele telesa le redko prekrite z njimi. V povprečju pa lahko rečemo, da je na kvadratni centimeter kože približno 40 lojnic.

  • ustnice
  • Veke
  • Anus in
  • spolovila

Delovanje lojnice

Naloga lojnice je tvorjenje sebuma. To je snov, ki je v veliki meri sestavljena iz različnih maščob (trigliceridi, maščobne kisline, voski in holesterol) in vsebuje tudi beljakovin. Natančna sestava različnih snovi se od osebe do osebe razlikuje, kar prispeva k individualni mastnosti kože.

Količina loja, ki ga proizvaja lojna žleza, je odvisna od različnih dejavnikov. Poleg različnih vplivov same osebe imajo pomembno vlogo tudi vplivi okolja. V povprečju človek na dan proizvede približno 1 do 2 grama sebuma, pri čemer se ta izločanje s starostjo naravno zmanjšuje, zato koža starejših postane bolj suha in zato bolj ranljiva. To je zato, ker se sebum uporablja predvsem za mazanje in zaščito kože pred izsušitvijo.

  • Starost
  • Spol
  • Naložbe
  • Hormoni
  • Prehrana