Mutizem pri otrocih

V znanem okolju se igra s svojimi brati in sestrami ter starši, smeji in zabava. Če pa se človek nenadoma pojavi, se vedenje nenadoma spremeni: nenadoma otrok ne more več izgovoriti niti besede, molči, gleda stran, se popolnoma »zaklene«. Ali to veste tudi od svojih potomcev? Vaš otrok lahko prizadene mutizem, komunikacijsko motnjo, za katero strokovnjaki ocenjujejo, da v Nemčiji prizadene 6,000 do 10,000 ljudi. Mutizem je še posebej pogost pri otroštvo.

Pogostost mutizma

Po študiji iz leta 2001 je število primerov selektivnega mutizma 7 otrok na 1,000. Pojav je približno dvakrat pogostejši kot avtizem, s katerim se mutizem neredko zamenja.

Izraz izhaja iz latinskega "mutus", kar pomeni "nem", in opisuje vztrajno tišino, ki jo povzroča strah, ki se sčasoma stopnjuje in je sčasoma težko nadzorovati po svoji volji. Vzroka ni okvara govornih organov ali sluha.

Mutizem pri otrocih

Če otroci v določenih situacijah ali do nekaterih ljudi postanejo popolnoma tihi, to ni vedno povezano z kljubovanjem, slabo vzrejo ali trenutno sramežljivostjo, ampak so lahko znaki sindroma mutizma.

Starši otroke z mutizmom pogosto napačno razlagajo kot sramežljive ali brezvoljne: v znanem okolju družine, bratov in sester ter bližnjih prijateljev prizadeta oseba govori normalno in sproščeno, a takoj, ko obstaja celo sum, da nekdo drug posluša ali tretja oseba vidi, da usta se premika, mutist zamudi.

Vzroki mutizma

Ločimo med "totalnim mutizmom" - prizadeti posamezniki sploh ne govorijo - in mnogo bolj pogostim "selektivnim mutizmom" (imenovanim tudi izbirni mutizem), ko prizadeti posamezniki molčijo le do določenih ljudi ali v določenih situacijah.

Diagnoza ni enostavna in mutizma pogosto ne prepoznamo, ne razumemo ali zanemarimo kot sindrom, ki ga je treba zdraviti. Če pa komunikacijsko motnjo odkrijemo zgodaj, so možnosti za okrevanje dobre.

Selektivni mutizem ni bolezen v ožjem smislu, ampak eden od možnih simptomov "socialne tesnobe". Nekateri glavni vzroki selektivnega mutizma so:

  • Prirojena (genetska) sramežljivost ali zaviranje otroka.

  • znotrajdružinske težave

  • Govorne motnje v razvoju ali govorne nepravilnosti otroka (molči, ker se sramuje svojega (nepopolnega) glasu / jezika)

  • Anksiozne motnje, zlasti "socialna fobija" (želite se skriti, ne želite biti v središču pozornosti, strah pred neznanimi ljudmi ali situacijami)