Definicija
Ime hipokampus izvira iz latinščine in pomeni preveden morski konj. Hipokampus kot ena najpomembnejših človeških struktur možganov nosi to ime glede na obliko, podobno morskemu konjičku. Je del telencefalona in ga najdemo enkrat v vsaki polovici možganov.
Anatomija
Ime hipokampus izvira iz latinščine in pomeni preveden morski konj. Hipokampus kot ena najpomembnejših človeških struktur možganov nosi to ime glede na obliko, podobno morskemu konjičku. Je del telencefalona in ga najdemo enkrat v vsaki polovici možganov.
Telencefalon, imenovan tudi končni možgani, je največji od petih možganskih segmentov. Kot del osrednjega živčni sistem, človeški možgani so običajno razdeljeni na naslednje oddelke: endbrain, diencephalon, midbrain / mesencephalon, zadnji možgan/ metencefalon in poganj / myeloncephalon. Končni možgan je spet razdeljen na približno pet različnih režnjev.
V temporalnih režnjah (temporalnih režnjah) obeh polobel se hipokampi nahajajo na dnu stranskih prekatov, napolnjenih s tekočino. Če si predstavljamo vodoravni rez v višini oči, so na spodnji površini reza videti kot zvita struktura. Hipokampus je tudi nadalje razdeljen: Gyrus dentatus, cornu ammonis / ammonshorn in subiculum skupaj tvorijo Formatio hippocampi, funkcionalno enoto.
Podobno kot možganska skorja je tudi hipokampus sestavljen iz plastenja živčnih celic. Informacije iz senzoričnih organov prispejo v zobni girus, se izberejo v hipokampusu, prenesejo prek subicula in razdelijo. Poleg tega hipokampus sprejema in oddaja signale iz in v druge možganske regije. Sprednji reženj = rdeč (čelni reženj, čelni reženj) Parietalni reženj = modri (parietalni reženj, parietalni reženj) Zatilni reženj = zelen (zatiljni reženj, zatilni del) Temporalni reženj = rumen (temporalni reženj, temporalni reženj)
Delovanje hipokampusa
Hipokampus je predstavljal funkcionalni vmesnik med človeškim kratkoročnim in dolgoročnim stanjem spomin. Zavest neprestano zaznava ogromno informacij iz okolja s pomočjo čutnih organov. Te informacije se posredujejo centralni živčni sistem, kjer prehaja iz možganske skorje preko entorinalne skorje v hipokampus.
Po obdelavi vsebine dosežejo drugi hipokampus in druge strukture v limbični sistem, ki mu pripisujejo čustveno in kompulzivno vedenje. Zbrani vtisi in informacije se ne shranjujejo v hipokampusu, temveč se najprej izberejo in primerjajo z že doživetimi vtisi. Na ta način hipokampus deluje kot usklajevalni "posrednik" med novimi informacijami in tistim, kar je že znano.
Oblikuje človeka spomin s prenosom vsebine iz kratkoročnega v dolgoročni pomnilnik. Obstoječe informacije se primerjajo in spremenijo, če obstajajo razlike. Če gre za večkrat zaznane ali podobne vtise, se ti vse bolj strdijo v spomin.
Njihova ustreznost se povečuje. Toda v hipokampusu se ne obdelujejo samo dejanske informacije, ampak tudi čustvene informacije. Čustveni občutek se okrepi skupaj z drugimi strukturami limbični sistem. Struktura hipokampusa je podvržena plastičnim spremembam. Nove povezave med posameznimi živčnimi celicami lahko tako zagotovijo hitrejši prenos informacij v dolgoročni spomin.