Medicinsko sredstvo in zdravilo idarubicin je pogosto citostatsko zdravilo, ki se uporablja za zdravljenje akutnih levkemij. Snov je zaradi kemijskih lastnosti uvrščena v razred antraciklinov in se običajno daje kot raztopina za injiciranje.
Kaj je idarubicin?
idarubicin, pogosto imenovano demetoksidaunorubicin, je medicinsko sredstvo, ki se daje kot del celovitega zdravila kemoterapija režim za boj proti akutnim levkemijam. idarubicin se jemlje parenteralno skozi raztopino za injiciranje, čeprav se zdravilo trži v obliki kapsule, vehikla ali prahu. Idarubicin se tako pod infundiranjem pod zdravniškim nadzorom daje neposredno v krvni obtok. S tem se doseže hitra učinkovitost. V kemiji je idarubicin opisan z molekulsko formulo C 26 - H 27 - N - O 9, ki ustreza moralni masa približno 533.95 g / mol. Tako je idarubicin podoben svojemu tesno povezanemu zdravilu daunorubicin (molekulska formula: C 27 - H 29 - N - O 10, morala masa: 527.52 g / mol). V primerjavi s slednjim pa je idarubicin lažje topen v maščobah zaradi pomanjkanja metoksi skupine, kar močno olajša njegovo vnos v celico. Idarubicin doseže svoje učinke z indukcijo interakcije s topoizomerazo II znotraj cilja rak celica. Zaradi svojih učinkov idarubicin velja za citostatik. Gre za snovi, ki so strupene za celice in se v humani medicini namerno uporabljajo za ubijanje rak celic. Za razliko od nekaterih drugih citostatikov droge, idarubicin se ne uporablja za paliativna terapija pri nekaterih bolnikih (npr. pri bolnikih z AML), vendar le za kurativno zdravljenje.
Farmakološko delovanje
Idarubicin predstavlja citostatično sredstvo. Zdravilna učinkovina je strupena na obrazu. Vendar v okviru medicinsko nadzorovanega kemoterapija, namerno in nadzorovano ga dajejo bolnikom, da ga ubijejo rak celic. Idarubicin lahko to stori tako, da vstopi v celico in zavira encim topoizomerazo II, tako da interkalira v celično DNA. V medicini je interkalacija reverzibilna vstavitev molekule v kemičnih spojinah. Zaradi aktivnosti idarubicina rakava celica ne more več proizvajati sinteze nukleinske kisline in beljakovin. Rast celice se zavira in preprečuje širjenje. Odstotek aktivne sestavine, ki je na voljo za presnovo (biološko uporabnost) je med 18 in 39 odstotki. To je razmeroma dobra vrednost. Vezani idarubicin lahko zaznamo v do 97% plazme beljakovin po zaužitju. Presnova se pojavi preko jetra in s tem hepar. Izločanje, po drugi strani pa se večinoma pojavlja prek žolč. Le majhne količine snovi se predelajo skozi ledvice (prek ledvice). V literaturi je razpolovni čas idarubicina v plazmi od najmanj 10 do največ 39 ur.
Medicinska uporaba in uporaba
Indikacija idarubicina je predvsem za levkemija. To se zdravi s celovito kombinacijo kemoterapija. Znotraj tega ima idarubicin ključno vlogo. Pri starejših ljudeh z AML (amulter mieloid levkemija), predhodna obdelava ni podana. V njih pa paliativna terapija z idarubicinom ne smemo dajati. Tu je indicirano le kurativno zdravljenje. Zdravilo se običajno trži kot a prahu, topilo ali kapsula. Iz njih se pred tem pripravi raztopina za injiciranje uprava bolniku s strani zdravstvenih delavcev. V nekaterih primerih je lahko indicirana tudi infuzija. Nasprotno pacient ne sme zaužiti samostojnega zaužitja.
Tveganja in neželeni učinki
Ker je idarubicin zelo močno zdravilo, se lahko med zdravljenjem pojavijo neželeni neželeni učinki. Te se pogosto odražajo v različnih motnjah v kri števila, kar je tipičen stranski učinek citostatika droge. Zlasti patološko zmanjšana raven nevtrofilni granulociti (nevtropenija), močno zmanjšano število belih kri celic (levkopenija) in zmanjšanje hemoglobina (an anemija) lahko sproži zdravljenje z idarubicinom. Povečana bilirubin ravni so tudi med znanimi neželenimi učinki idarubicina. Poleg tega pacienti poročajo tudi o splošnem občutku šibkosti, povišana telesna temperatura, težave s prebavili in srčne aritmije. Možne so tudi alergijske reakcije. Te se ponavadi kažejo s hudimi koža reakcije, kot so srbenje, izpuščaj ali pordelost. V tem primeru zdravljenja ne smemo nadaljevati, ker obstaja kontraindikacija. To velja tudi za pomanjkljivosti jetra ali ledvic. Med zdravljenjem je tudi kontraindikacija z medicinskega vidika nosečnost in dojenje. Poleg tega se je treba zdraviti z idarubicinom tudi pri hudih boleznih srce (npr. četrto-ravno srce odpovedi ali po miokardnem infarktu).
