Koliko joda potrebujem med nosečnostjo in dojenjem?
Med nosečnostjo se potreba po jodu poveča. Za nosečnice in doječe matere Nemško združenje za prehrano (DGE) priporoča dnevni vnos 230 mikrogramov oziroma 260 mikrogramov. Za primerjavo, povprečna potreba odraslih žensk po jodu je okoli 200 mikrogramov na dan.
Zaradi upoštevanja posebne presnovne situacije med nosečnostjo je morda priporočljivo jemati dodatne (nizke odmerke) tablete joda poleg prilagojene jod bogate prehrane – vendar le po posvetu z ginekologom.
Zakaj je jod potreben med dojenjem?
Ker je dojenček izključno odvisen od preskrbe z jodom preko materinega mleka, je zadostna preskrba z jodom nepogrešljiva tudi po rojstvu. To pa zato, ker se lahko (izrazito) pomanjkanje joda pri materi prenese tudi na dojenega otroka.
Jod je esencialni element v sledovih, ki je nepogrešljiv za delovanje otrokove ščitnice. Telo joda ne more proizvesti samo, ampak ga moramo zaužiti s hrano.
Otroško telo tvori ščitnične hormone iz elementa v sledovih joda. Ti uravnavajo pomembne presnovne procese v telesu, skrbijo za zdravo rast in sodelujejo pri nadaljnjem razvoju živčnega sistema in mišic.
Zakaj je jod potreben med nosečnostjo?
Ščitnica ploda dozori do 18.-20. tedna nosečnosti. Šele od takrat dalje lahko nerojeni otrok iz zagotovljenega joda samostojno proizvaja ščitnični hormon tiroksin. V zgodnjem obdobju nosečnosti torej za oskrbo vitalnih ščitničnih hormonov skrbi izključno mati.
Poleg tega imajo med nosečnostjo določeno vlogo tudi drugi procesi v presnovi joda: povečano delovanje ledvic na primer prispeva tudi k povečanemu izločanju elementa v sledovih z urinom. To izgubo elementa v sledovih je treba nato zavestno nadomestiti v tej fazi.
Mimogrede: po porodu in dojenju se začasno povečana potreba po jodu zmanjša.
Kako se kaže pomanjkanje joda med nosečnostjo?
Pomanjkanje joda lahko poslabša zdrav razvoj odraščajočega otroka. Čeprav je resno pomanjkanje joda v našem času redko, ima približno ena tretjina vseh odraslih v Nemčiji rahel do zmeren jodni primanjkljaj.
Tudi ščitnica dojenčka se lahko poškoduje v zgodnjih fazah razvoja. Lahko se poveča in povzroči težave z dihanjem ali požiranjem pri novorojenčku takoj po rojstvu (»golša novorojenčka«) in s tem povezan hipotiroidizem.
Ali obstaja tveganje zaradi prevelike zaloge joda?
Čeprav je dobra oskrba z jodom bistvenega pomena za zdrav razvoj otroka, se morate tudi med nosečnostjo izogibati preveliki oskrbi z jodom.
Po eni strani se zdi, da takšen presežek joda – nad priporočeno »nastavljeno vrednostjo« – glede na trenutna spoznanja nima dodatnega pozitivnega vpliva na otrokov razvoj. Po drugi strani pa lahko (trajno) presežek joda povzroči tudi škodo in negativno vpliva na matere in dojenčke – na primer v obliki prekomernega delovanja otrokove, pa tudi materine ščitnice.
Do tega pa lahko hitro pride, če hkrati uživamo več (prosto sproščajočih) prehranskih dopolnil, ki vsebujejo jod (npr. pripravke iz posušenih alg ali morskih alg). Zato ni splošnega priporočila za dopolnilno ali preventivno jemanje dodatkov joda med nosečnostjo ali dojenjem.
Če vas skrbi, da bi vam v nosečnosti lahko prišlo do pomanjkanja joda, se o tem vsekakor posvetujte s svojim ginekologom, preden vzamete tovrstna prehranska dopolnila.
Če sumite, da imate bolezen ščitnice, lahko zdravniki opravijo dodatne preiskave, da ciljno določijo optimalen odmerek joda za vas – ali po potrebi uvedejo sočasno zdravljenje s ščitničnimi hormoni.
