Konizacija

Konizacija je operacija na materničnega vratu pri katerem se stožec tkiva (stožec) izreže iz materničnega vratu (vratu od maternice) in nato pregledali pod mikroskopom. Če so bile med njo zaznane nenormalne citološke ugotovitve ( rak presejalni pregled in kljub kolposkopiji (pregled vagine (vagine) in materničnega vratu uteri (ali collum (latinsko. Collum za „vratu“) Oz materničnega vratu) z mikroskopom s povečavo od 3.5 do 30-krat) in usmerjeno biopsijo (vzorec tkiva), potrebno je nadaljnje razjasnitev, opravi se konizacija.

Indikacije (področja uporabe)

  • CIN 1 (cervikalna intraepitelna neoplazija) - obstojna vsaj eno leto (ponavlja se in potrdi citološki bris).
  • CIN 2, CIN 3
  • Sum mikroinvazije
  • Endocervikalni procesi (ki se nahajajo v cervikalnem kanalu).

Postopek se običajno izvaja v splošnem anestezija. Traja približno 20 minut. Na začetku operacije sečil mehurja se izprazni s pomočjo katetra. Po nastavitvi materničnega vratu s špekulo so to instrumenti, ki razgrnejo nožnico, maternični vrat se pritrdi z dvema krogličnima kleščama, površina porcije (vratna površina) pa se obarva s 3% ocetna kislina raztopina, ki predstavlja spremenjene celice. The ocetna kislina povzroči, da se beljakovine v celičnih jedrih oborijo. Kolposkopsko tako najdemo ocetno belo območje (npr. Cervikalna displazija). Schillerjeve joda nato se izvede preskus. Zdravo skvamozno epitelija postane temno rjava, displastične celice kažejo rumeno barvo. Glede na to, ali se spremenjene celice nahajajo na površini materničnega vratu ali v cervikalnem kanalu (cervikalni kanal), se odloči, ali je treba stožec izrezati zelo plitvo ali nekoliko globlje v cervikalni kanal. Obstajajo različne tehnike konizacija. Ali stožec izrežemo s skalpelom (konizacija noža), laserjem (laserska konizacija) ali, kot je danes najpogosteje, z električno zanko (konizacija zanke). Vsaka metoda ima prednosti in slabosti. Ker pa se konizacija z električno zanko dobro izkaže glede zapletov, zlasti krvavitev med operacijo in po njej ter mikroskopske ocene, je danes najprimernejša metoda. Ker so v zgornjem delu cervikalnega kanala po konizaciji še vedno spremenjene celice, je treba v vsakem primeru opraviti abrazijo materničnega vratu zgornjega dela materničnega vratu. Strganje maternice se običajno izvaja iz varnostnih razlogov. Če krvavitve s koagulacijo ali šivi ni mogoče ustaviti, bo morda treba vstaviti tamponado, ki jo običajno odstranimo po enem ali dveh dneh. Na splošno je operacija majhna. Stožec se nato razreže na veliko majhnih rezin in pregleda pod mikroskopom. Patolog s tem pridobi prostorski podaljšek celičnih sprememb. To določa, ali bo morda potrebno nadaljnje zdravljenje ali pa je že bila zadostna konizacija terapija. V približno 85% primerov spremenjeno tkivo v celoti odstranimo s konizacijo. Zgodnje lezije se tako ustrezno zdravijo, če so popolnoma odstranjene. V teh blagih primerih je že konizacija terapija. Nato so potrebni kratkoročni kontrolni pregledi v približno 3-mesečnih intervalih. V vseh ostalih primerih pa nadaljnja pojasnila oz terapija odvisno od mikroskopskega rezultata konizacije.

Možni zapleti

  • Najpogostejši zapleti so pooperativne krvavitve kmalu po operaciji ali po 5-9 dneh. To je čas, ko se lupina rane odlepi. V tem času naj si bolnik, če je le mogoče, olajša. Rana se običajno pozdravi šele po 4-6 tednih. Tako dolgo se je treba izogibati močnim fizičnim obremenitvam. Poleg tega v tem času ne sme priti do nobenega spolnega odnosa.

Na koncu je treba omeniti, da na podlagi metaanalize konizacija povzroči znatno povečanje splavov v drugem trimesečju (obdobje od četrtega do šestega meseca; 1.6% proti 0.4%). Poleg tega so se povečale tudi zunajmaternične nosečnosti (nosečnosti zunaj maternične votline) (1.6% v primerjavi z 0.8%).