Lisping kot oblika govorne motnje | Govorne motnje pri otrocih

Lisping kot oblika govorne motnje

Lisping je oblika dislalije. Med lipanjem sibilanti niso pravilno oblikovani. Sibilanti so s, sch in ch, najpogosteje pa to vpliva na zvok s.

Običajno se zvok S tvori z jezik proti zobem. Vendar je pomembno, da jezik se nahaja na dnu spodnje vrste zob. Težava pri lipanju je, da jezik leži previsoko okoli usta ali drsi med zobmi. Nastali zvok je nato podoben angleškemu "th". Sibilanti so zelo težki zvoki, zato jih otroci potrebujejo dolgo časa, da se jih naučijo.

Vzroki za govorne motnje

Vzroki za govorne motnje lahko zelo različni. Po eni strani so vse pogostejši primeri, da imajo tudi otroci s splošnim zaostankom v razvoju zakasnjen govorni razvoj. Na primer, duševna zaostalost lahko privede do govorne motnje.

Vzroki za to so lahko na primer škoda med ali po rojstvu. Možen je tudi psihološki vzrok. Dolgotrajno bivanje v bolnišnici in njihove posledice (hospitalizem) ali pogosto trdijo, da slabe socialne razmere negativno vplivajo na razvoj jezika.

Tudi pri avtističnih pacientih gre za zamudo pri razvoju govora. Pogosto je prizadet tip Kannerja. Govorne motnje, pri katerih je motena le izgovorjava, imajo pogosto mišične (motorične) vzroke.

Na primer, mišice jezika in dna usta pogosto niso dovolj razviti, zato nekaterih zvokov ni mogoče pravilno proizvesti. Vedno je treba preveriti tudi motnje sluha. Če je prisotna motnja sluha, je bila govorna motnja posledica nezadostnega zaznavanja zvokov.

To tudi otežuje pravilno ponavljanje zvokov. Prav tako je treba preveriti malformacije zob ali čeljusti. in Kaj je razvojna motnja?

Stres kot vzrok za govorno motnjo

Tudi pri otrocih brez govorne motnje, pod stresom se lahko pojavijo napake ali zastoj govora. To je normalno in ga običajno lahko zmanjšamo z razbremenitvijo stresnih situacij. Pomembno je dati otroku mir in samozavest zmanjšanje stresa.

Govorna motnja pa lahko povzroči tudi stres. Še posebej, če otroka dražijo vrstniki ali mu starši ali vzgojitelji očitajo napačen jezik. Tu je priporočljivo pohvaliti pravilno izgovorjavo, ne pa tudi kritizirati napak. V najslabšem primeru bo otrok sicer pogojen, da bo vedno manj govoril.