Metadon: učinki, uporaba, stranski učinki

Kako deluje metadon

Metadon se uporablja kot sredstvo proti bolečinam in za zdravljenje odvisnosti od heroina. Kot opioid, ki ga je ustvaril človek, posreduje svoje učinke za lajšanje bolečin, zaviranje odtegnitve, blaženje draženja kašlja in pomiritev prek tako imenovanih opiatnih receptorjev.

Metadon kot nadomestek heroina

V tem primeru se človekove misli vrtijo le okoli pridobivanja zdravila, pojavi pa se tresenje, potenje in slabost. Za zaustavitev te želje se kot del nadomestne terapije uporablja sintetični opioid metadon.

Veže se na ista priklopna mesta (receptorje) kot heroin, le da jih dlje časa blokira in počasneje preplavlja, kar pomeni, da ne pride do tipične evforije kot pri uživanju mamila. Fizično hrepenenje je v tistem trenutku potešeno.

Metadon kot sredstvo proti bolečinam

Poleg zdravljenja odvisnosti se »levometadon« (določena oblika metadona) zaradi močnega analgetičnega učinka uporablja tudi pri protibolečinski terapiji.

Vnos, razgradnja in izločanje

Pri nadomestnem zdravljenju se metadon pogoltne v obliki sirupa ali tablet. Učinkovina se praktično v celoti absorbira v črevesju (približno 80 odstotkov), počasi in neprekinjeno pa doseže centralni živčni sistem.

Pri zdravljenju bolečine lahko učinkovino levometadon vbrizgamo tudi neposredno v krvni obtok. Takrat se učinek pojavi hitreje. Izločanje nato poteka tudi preko ledvic.

Kdaj se uporablja metadon?

Poleg tega se analgetični učinek levometadona uporablja pri zelo hudih bolečinah, na primer pri zdravljenju raka.

Kako se uporablja metadon

Pri nadomestnem zdravljenju se metadon jemlje enkrat dnevno. Na začetku je treba zdravilo vsak dan pogoltniti pod nadzorom zdravnika ali farmacevta.

Pod določenimi pogoji lahko pacienti po določenem času terapije svojo tedensko zalogo metadona z rezervacijo odnesejo domov.

Kakšni so stranski učinki metadona?

Pogosti neželeni učinki metadona so:

  • Razvoj odvisnosti
  • Zaprtje
  • Sedation
  • Težave z dihanjem
  • Nizek krvni tlak
  • Razvoj strpnosti
  • Znojenje
  • Zmanjšanje zenic
  • Srbenje
  • težave z uriniranjem

Redek stranski učinek je podaljšanje t.i. QT časa (odseka v EKG), pri čemer lahko pride do motenj srčnega ritma. Ta neželeni učinek je bolj izrazit pri metadonu kot pri levometadonu.

Kaj je treba upoštevati pri jemanju metadona?

Metadona ne smejo jemati:

  • sočasna uporaba zaviralcev monoaminooksidaze (MAO).
  • bolniki z depresijo dihanja
  • med akutnim napadom astme
  • Prirojeni ali pridobljeni sindrom dolgega QT (nenormalnost v električni prevodnosti srca)

Medsebojno delovanje z zdravili

Druga zdravila, ki prav tako vplivajo na centralni živčni sistem (možgane in hrbtenjačo), lahko povečajo učinke in stranske učinke metadona. Sem spadajo pomirjevala, uspavala, zdravila proti depresiji in antipsihotiki. To še posebej velja v kombinaciji z alkoholom.

Metadon in mnoge druge učinkovine se izločajo iz telesa po isti razgradni poti. Pri sočasni uporabi lahko torej pride do medsebojnega vpliva na učinek in stranske učinke.

To velja na primer za itrakonazol (za glivične okužbe), ritonavir (za HIV), verapamil (za srčne aritmije), karbamazepin (za epileptične napade), rifampicin (za bakterijske bolezni) in izvleček šentjanževke (za depresivno razpoloženje). ).

Prehodnost in delovanje strojev

Metadon zmanjša sposobnost reagiranja. Med zdravljenjem z učinkovino se je zato treba izogibati aktivni udeležbi v cestnem prometu in upravljanju težkih strojev. To še posebej velja v kombinaciji z alkoholom.

Starostna omejitev

Nosečnost in dojenje

Metadon se že desetletja uporablja v nadomestnem zdravljenju nosečnic. V skladu s tem obstaja veliko izkušenj z zdravilno učinkovino. Nosečnice, odvisne od opioidov, so deležne tesne interdisciplinarne oskrbe.

Metadon nima teratogenega učinka, vendar so možni odtegnitveni simptomi pri dojenčku po rojstvu. Porod je zato po možnosti v kliniki z neonatologijo.

Pod določenimi pogoji lahko matere, ki se zdravijo z metadonom, dojijo svoje otroke. Tudi v tem primeru sta mati in otrok idealno pod strogim nadzorom zdravnika.

Tako dobiš zdravila z metadonom

Od kdaj poznamo metadon?

Metadon sta leta 1939 v Nemčiji prvič sintetizirala Max Bockmühl in Gustav Ehrhart. Kmalu zatem je bilo odobreno kot zdravilo proti bolečinam. Šele veliko kasneje so dodali njegovo uporabo kot »nadomestek« za odvisnost od heroina.

Druga zanimiva dejstva o metadonu

Metadon pri zdravljenju raka

Zaenkrat so na voljo le rezultati laboratorijskih preiskav rakavih celic in nekaj poskusov na živalih. Trenutno potekajo prve študije na ljudeh.

Strokovnjaki odsvetujejo rutinsko predpisovanje bolnikom z rakom do nadaljnjega – zlasti zato, ker ima lahko metadon v nekaterih primerih nevarne stranske učinke.

Metadon – težave pri uporabi

Najnovejša dognanja so pokazala, da je odtegnitev metadona precej težka. K temu pripomore pogosta zloraba snovi. Snov med zamenjavo raztegnemo s sirupom, da povečamo viskoznost in otežimo intravensko uporabo.

Kljub temu se z metadonom trguje na črnem trgu in si ga vbrizgavajo številni odvisniki. Možne posledice so vnetja na mestu vboda, ki lahko privedejo do amputacije roke.