V minimalnih spremembah glomerulonefritis (MCGN) (sopomenke: glomerulonefritis z minimalnimi spremembami; minimalni glomerulonefritis; glomerulopatija z minimalnimi spremembami (bolezen) = MCD; ICD-10-GM N05.0: nespecificiran nefritični sindrom: minimalna glomerulna lezija), pojavijo se glomerularne minimalne lezije, ki jih je mogoče le vizualizirati pod elektronskim mikroskopom.
Glomeruli (glomeruli corpusculi renalis) so pomembna morfološka sestavina ledvičnih telescev in so odgovorni za ultrafiltracijo primarnega urina.
Razlikujejo se naslednje glavne oblike glomerulonefritisa:
- Minimalna sprememba glomerulonefritis (MCGN) (glomerularna minimalna lezija) - najpogostejši vzrok za nefrotski sindrom in otroštvo.
- Žariščni segmentni sklerozirajoči glomerulonefritis (FSSGN) - povezano z nefrotski sindrom v približno 15% primerov.
- Membranski glomerulonefritis (MGN) - najpogostejši vzrok nefrotskega sindroma pri odraslih; predstavlja 20-30% vseh glomerulonefritidov; je lahko primarna ali sekundarna (posledica drugih bolezni)
- Membranoproliferativni glomerulonefritis (MPGN) - povezano z nefrotski sindrom v 50%.
- Mesangialni IgA glomerulonefritis - najpogostejša oblika do 35% primerov.
- Hitro progresivni glomerulonefritis (RPGN) - se pojavi pri 2-7% bolnikov; bolezen je razvrščena v več povzročiteljev
Idiopatsko (brez očitnega vzroka) obliko ločimo od sekundarne (v kontekstu hematoloških novotvorb (med njimi so levkemije in limfomi), uporaba droge/ aktivne snovi, kot so nesteroidna protivnetna zdravila, zlato, penicilamin, litij, živo srebro, in drugi).
Minimalna sprememba glomerulonefritis je najpogostejši vzrok nefrotskega sindroma v Ljubljani otroštvo (običajno z akutnim nastopom). Za nefrotski sindrom je značilna proteinurija (povečano izločanje beljakovin z urinom), ki ima za posledico hipoproteinemijo (premalo beljakovin v kri), hiperlipoproteinemija (motnja presnove lipidov) in edem (vode zadrževanje). Pri odraslih je glomerulonefritis z minimalnimi spremembami vzrok nefrotskega sindroma v približno 10% primerov.
Vrhunec pogostnosti: Bolezen se pretežno pojavi v starosti do 10 let, večinoma med 2 in 6 leti.
Potek in napoved: Glomerulonefritis z minimalnimi spremembami (MCGN) se lahko zaceli spontano (sam od sebe). Pri otrocih pri približno eni tretjini opazimo popolno remisijo (popolno razrešitev simptomov) terapija. V 25 letih se približno 5% prizadetih razvije terminal odpoved ledvic (ledvice neuspeh).
MCGN je pogosto recidiven (ponavljajoč se). Stopnja ponovitve je 30%.
Opomba: MCGN naj bi napredoval tudi v "žariščno segmentno glomerulosklerozo" (FSGS).
