Ledvična odpoved

Sopomenke

ledvična odpoved, ledvična disfunkcija

Simptomi

Ledvična insuficienca se lahko kaže skozi številne različne simptome. Glavni simptom je zmanjšano izločanje sečnina. To lahko privede do polinevropatija (periferna bolezen živci) s senzoričnimi motnjami in parestezijo.

Zmanjšan apetit, kolcanje, glavoboli in bruhanje so nadaljnji simptomi. Odlaganje sečnina v perikarda lahko povzroči perikarditis. Srce odpoved in aritmija sta tudi možna simptoma.

Ker sečnina ne zapušča več ali skoraj nikoli ne zapusti telesa, se kopiči v organizmu. Če je raven sečnine previsoka, se kri postane preveč kisla in sečnina se nato izloči z izdihanim zrakom. Izdihan zrak ima značilen vonj (foetor uraemicus) in hiperventilacijo (povečan dihanje).

V hudih primerih kronična ledvična insuficienca or akutna odpoved ledvic, zaspanost in zmedenost oz koma s poljubljanjem usta dihanje (globoko, vzdihujoče dihanje). Ledvice proizvajajo eritropoetin (EPO), hormon, ki stimulira kri nastanek. Pri ledvični insuficienci pomanjkanje EPO vodi v anemija z bledico in utrujenostjo.

Za aktivacijo so odgovorne ledvice vitamin D: ledvična insuficienca vodi do pomanjkanje vitamina D in s tem do zmanjšanja kostne snovi, bolečine v kosteh je rezultat. Drugo simptomi ledvične insuficience vplivajo prebavni trakt (uremični gastritis oz kolitis, želodec razjede), kri sistem (zmanjšana funkcija trombociti in bele krvničke) ali pljuča. Kronična ledvična insuficienca vodi do različnih kožnih bolezni.

Tipični simptomi so kalcifikacija kože, rumenkasta obarvanost in druge motnje pigmentacije. Poleg tega je število lojnic in žleze znojnice v koži se zmanjša, kar ima za posledico suha koža. Zmanjšano izločanje urinskih snovi poslabša delovanje krvi trombociti: bolniki z ledvično insuficienco zato modrice pogosto dobijo hitreje kot bolniki z zdravimi ledvicami.

Drugi kožni simptom ledvične odpovedi je srbenje. Po eni strani je temu naklonjen suha koža, po drugi strani pa je v koži bolnikov z ledvično insuficienco več mastocitov. Te mastociti dejansko sodelujejo pri alergijskih reakcijah.

Izločajo tkivni hormon histamin, ki daje občutek srbenja prek prostih živčnih končičev kože. Tudi naslednji članek bi vas lahko zanimal. Akutna ledvična odpoved se pojavi pri 1 do 5% bolnišničnih bolnikov; pri bolnikih na intenzivni negi pri več kot 10%.

V zahodni Evropi je incidenca kronične ledvične odpovedi 10 na 100,000 na leto. Akutna ledvična odpoved je pogosto posledica motnje krvnega obtoka od ledvice. Primeri so cirkulacija šok v nesreči ali operaciji, a krvni strdek v ledvicah plovila in nekatera zdravila.

Dolgotrajno pomanjkanje kisika lahko privede tudi do akutnosti ledvice neuspeh. Poleg tega lahko oviranje pretoka urina poškoduje ledvice. Povečan prostate, sečni kamni, vnetja in tumorji lahko ovirajo sečila in ovirajo pretok urina.

To lahko povzroči akutno odpoved ledvic. Petintrideset odstotkov kronične odpovedi ledvic je posledica sladkorna bolezen melitus (diabetična nefropatija). Poleg tega visok krvni tlak je še en pogost vzrok in možna posledica odpovedi ledvic.

Različna vnetja ledvic, kot npr glomerulonefritis ali intersticijski nefritis lahko privede tudi do razvoja oslabelosti ledvic. Prirojene malformacije, kot so cistične ledvice, lahko že zgodaj omejijo delovanje ledvic in povzročijo kronično ledvično odpoved. Obstaja tudi nekaj zdravil, ki lahko poškodujejo ledvice.

Sem spadajo zdravila brez recepta, kot so paracetamol, ibuprofen in diklofenak. Ta zdravila lahko privedejo do kronična ledvična insuficienca, še posebej, če se uporablja dlje časa. Akutna ledvična insuficienca: Akutno ledvično insuficienco najprej diagnosticiramo s pomočjo pacienta zdravstvena zgodovina in klinična slika, vključno s količino izločenega urina.

Poleg tega kri (vključno z vrednostmi retencije v%) kreatinin in sečnina; elektroliti) in urina (stanje urina, usedlina urina). Poleg diagnoze "ledvična insuficienca" se lahko uredi slikanje ledvic, pri čemer ultrazvok (sonografija, vaskularni Doppler), MRT in CT so možni. Končno še ledvica biopsijo se lahko izvaja kot diagnostično orodje, pri čemer se ledvično tkivo pridobi za mikroskopski pregled z udarcem. Kronična ledvična insuficienca: Tako kot akutna oblika se tudi diagnoza "kronična ledvična insuficienca" postavi na podlagi bolnikovega zdravstvena zgodovina, klinična slika, laboratorij (kri in urin, glej „akutna ledvična insuficienca“) in slikovni postopki.