Sinonimi v širšem pomenu
Perfuzijska motnja
Epidemiologija
Pojav motenj krvnega obtoka je s starostjo vse bolj verjeten. Do 45. leta starosti le približno 2% prebivalstva trpi zaradi motnje krvnega obtoka, med 60 do 70-letniki je približno ena od desetih prizadeta s to klinično sliko, moški zbolijo približno 4-krat pogosteje kot ženske iste starosti. Ti podatki pa veljajo le za zahodni svet; v drugih državah, zlasti v državah v razvoju, je prizadetih veliko manj ljudi, predvsem zaradi življenjskega sloga in s tem povezanih dejavnikov tveganja (glej spodaj).
Vzroki
Vzrokov za motnje krvnega obtoka je veliko, le najpomembnejši so tukaj podrobneje opisani. Med vzroki so predvsem zožitev oz okluzija arterij, ki jih lahko povzroči arterioskleroza, žilni okluzija (embolija) ali nastanek kri strdki v arterije. Drugi vzroki so vnetje kri plovila (vaskulitis), krči v mišicah krvnih žil (vaskularni krči) prenizko krvni tlak (arterijska hipotenzija) ali nenadne krvavitve (na primer cerebralne krvavitve).
Najpogostejši vzrok za motnje krvnega obtoka je verjetno arterioskleroza (kot so poapnele karotidne arterije), ki je sistemska bolezen. Različno plovila lahko poapne, npr. verjetnost arterioskleroza s starostjo narašča. V kontekstu arterioskleroze (dobesedno prevedeno: strjevanje vezivnega tkiva arterij), na notranji strani se pojavijo obloge plovila.
Sprva so verjetno za to krive majhne poškodbe v steni plovila. Kot odziv na te poškodbe telo vklopi obrambni sistem. To sproži vrsto zapletenih biokemijskih procesov, ki povzročijo odlaganje kri celice, krvne maščobe, vezivnega tkiva in v nekaterih primerih kalcij v posodah.
Te snovi se pogosto imenujejo "plaki". Načeloma se ti nanosi lahko pojavijo kjer koli v arterijskem sistemu. Ker pa pogoji pretoka igrajo pomembno vlogo pri nastanku plakov, najdemo arteriosklerotične okluzije tam, kjer se veje razvejajo in je enakomeren pretok oviran.
Motnje krvnega obtoka se praviloma ne razvijejo takoj. Naloge sčasoma naraščajo, nato pa se premer arterij postopoma zmanjšuje. Telo ima torej veliko časa, da se odzove na žilne spremembe.
Posledično po eni strani manjše krvne žile zdaj večinoma prevzamejo oskrbo s krvjo, ki je prej igrala podrejeno vlogo, po drugi strani pa se okoli prizadetih območij oblikujejo tako imenovani obvodni tokokrogi (kolateralni obtok). Zato se pritožbe pogosto pojavijo šele, ko je arterioskleroza že močno napredovala in je pretok krvi zelo omejen. An embolija se zgodi, ko se plovilo nenadoma blokira, in sicer kadar a krvni strdek, ki je lahko nastal na povsem drugačni, bolj oddaljeni točki žilnega sistema, se odnese in se ujame v običajno manjšo posodo in jo zapre. To embolija običajno sproži a krvni strdek (tromboza), lahko pa je tudi posledica raztezanja tumorskega tkiva, plodovnica ali celo zrak.
