Obdobje okužbe in inkubacije
Šteje se, da ste nalezljivi takoj, ko ste okuženi z virusom in ga nosite v sebi. To pomeni, da so lahko prizadeti, ki še nimajo simptomov, nalezljivi za druge ljudi. Razlog za to je, da je virus še vedno v stanju, v katerem se v telesu razmnožuje.
To obdobje se imenuje inkubacijsko obdobje. V tej fazi prizadete osebe seveda ne vedo, da veljajo za nalezljive. Največje tveganje za okužbo je v akutni fazi bolezni, ko je obremenitev z virusi največja.
Toda tudi po izginotju simptomov je eden še vedno nalezljiv. Patogeni se izločajo z blatom in jih je še vedno mogoče zaznati dva do tri tedne po akutni fazi. Vendar pa se tveganje nenehno zmanjšuje imunski sistem ubija virusi in zato se virusna obremenitev blata iz dneva v dan zmanjšuje.
V medicini je inkubacijsko obdobje čas med okužbo z virusom ali patogenom in pojavom prvih simptomov. Pod inkubacijo (lat. Incubare = "inkubirati") razumemo hitro razmnoževanje patogenov, dokler se ne razmnožijo toliko, da poškodujejo telo in povzročijo ustrezne simptome.
Tipična prebavila virusi ki povzročajo prebavila vplivajo sta norovirus in rotavirus. Ti imajo inkubacijsko obdobje približno štiri do 50 ur. Inkubacijsko obdobje je odvisno od bolnikovega splošnega stanja zdravje (zlasti delovanje imunski sistem), pa tudi na tako imenovani nalezljivi odmerek.
Opisuje najmanjše število virusnih delcev, potrebnih za sprožitev okužbe. Za norovirus deset do 100 virusi zadostujejo. Problem inkubacijske dobe je, da so prizadeti že nalezljivi, ne da bi sami vedeli.
Vzroki za prebavni virus
- Noro virus
- Virus Rota
- Kontaminirana hrana
- Pomanjkanje higiene
Obstajata dva virusa prebavil, ki igrata odločilno vlogo kot vzrok prebavil. Sem spadata virus Noro in virus Rota. Virus Noro je neobvit virus RNA, tako kot virus Rota.
Ker oba virusa nista zavita, je virus še posebej težko odstraniti z uporabo razkužila. Še posebej v zimskih mesecih virusi prebavil povzročijo izbruh bolezni. Še posebej se boji virusa Noro, ker je zelo nalezljiv in lahko povzroči hudo driska.
Prenos virusov poteka fekalno-oralno. To pomeni, da bolnik, ki po odhodu na stranišče pozabi umiti roke (tj. Ki posredno pride v stik z blatom), nosi virus na rokah in ga nato preda drugemu pacientu, ko si z njim stisne roko. Če se ta bolnik dotakne svojega usta s prsti virus jemlje oralno.
Le nekaj delcev virusa je dovolj, da pri naslednjem bolniku sproži gastro-enteritis, vendar je možno tudi prebavne viruse zaužiti s kontaminirano hrano. Zamrznjene jagode ali pečen piščanec so lahko vzrok za prenos virus prebavil. Drugi vzrok je pomanjkanje higiene.
Na primer v Nemčiji je majhen deček povzročil majhno epedemijo bruhanje v operni hiši, ker je bil okužen z virus prebavil. Vsi drugi obiskovalci opere, ki so kasneje uporabljali isto stranišče, so v nekaj urah zboleli tudi za virusom Noro. Običajno simptomi spet izginejo po približno 2 dneh, vendar je možno, da virus ostane dlje v črevesju in nato povzroči nevarno izgubo vode (dehidracija).
Na splošno obstajajo tudi drugi različni virusi, ki jih lahko štejemo za prebavne viruse. Sem spadajo na primer enterovirusi, astrovirusi ali adenovirusi. Ker pa le redko privedejo do okužbe prebavil, sta tu obravnavana dva glavna akterja, virus Noro in virus Rota.
