Opekline: definicija, zdravljenje, domača zdravila

Kratek pregled

  • Zdravljenje: razlikuje se glede na resnost ali globino opeklinske rane
  • Vzroki in dejavniki tveganja: Izpostavljenost intenzivni vročini (npr. stik z vročimi tekočinami, plameni, sevanje)
  • Simptomi: bolečina, mehurji, razbarvanje kože, izguba občutka za bolečino itd.
  • Diagnoza: Intervju (zdravstvena anamneza), fizični pregled, krvni testi, test z iglo, bronhoskopija
  • Napredovanje bolezni in prognoza: odvisno od globine in obsega opekline, starosti, predhodnih bolezni in sočasnih poškodb.
  • Preventiva: Varno ravnanje z električnimi napravami in odprtim ognjem, previdnostni ukrepi, izobraževanje

Kaj so opekline in kakšne stopnje obstajajo?

Opeklina je poškodba kože, ki jo povzroči neposredna izpostavljenost vročini. Stik z vročimi tekočinami se imenuje opekline. Vroči ali segreti predmeti povzročajo tako imenovane kontaktne opekline.

Nesreče s kemikalijami povzročijo kemične opekline ali kemične opekline. Opekline zaradi električnega toka (električni udar) imenujemo električne opekline. UVA ali UVB žarki in rentgenski žarki povzročajo tako imenovane radiacijske opekline.

V hujših primerih se to imenuje opeklinska bolezen. To se zgodi pri odraslih z več kot 15-odstotno opeklino velike površine in pri otrocih z več kot desetodstotno.

Za opeklinsko bolezen so tipično značilne faze šoka, reabsorpcije edema in vnetja/okužbe.

frekvenca

Vsako leto v Evropi na milijone ljudi z opeklinami zdravijo splošni zdravniki, na tisoče pa jih je hospitaliziranih. Mnogi med njimi potrebujejo intenzivno zdravljenje in so hospitalizirani zaradi opeklin in kemičnih opeklin. Vsako leto 180,000 ljudi po vsem svetu podleže opeklinam.

Opekline pri odraslih običajno povzročijo plameni ali vroči plini (npr. deflagracije po eksploziji). Pri otrocih in starejših pa se najpogosteje pojavljajo opekline. Opekline se običajno pojavijo doma ali na delovnem mestu.

Struktura kože

Najbolj zunanja plast je povrhnjica. Površinska poroženela plast s svojo zaščitno plastjo sebuma in potu preprečuje prodiranje bakterij, gliv in tujkov. Povrhnjica tudi ščiti telo pred izsušitvijo.

Usnjica (corium) leži neposredno pod povrhnjico. Tu potekajo drobno razvejane krvne žile, ki oskrbujejo kožo, mišične vrvice in živce. Zgornje celice dermisa so bolj aktivne kot spodnje. Zato se površinska opeklina dermisa zaceli lažje kot globlja.

Spodaj je podkožje, ki je sestavljeno iz maščobnega tkiva in je prežeto z večjimi krvnimi žilami in živci.

Glede na globino opekline delimo opekline na štiri stopnje (stopnje opekline):

Opekline 1

Pri opeklinah prve stopnje je opeklina omejena na povrhnjico, običajno le na površinsko poroženelo plast (stratum corneum).

Opekline 2. stopnje

Opeklina 2. stopnje poškoduje kožo vse do najvišje plasti koriuma. Tukaj preberite vse, kar morate vedeti o opeklinah 2. stopnje.

Opekline 3. stopnje

Opekline tretje stopnje lahko nastanejo na različnih delih telesa (npr. na obrazu), poškodujejo celotno povrhnjico in segajo v podkožje.

Opekline 4

Opeklina 4. stopnje zogleni vse plasti kože in pogosto prizadene tudi spodnje mišično tkivo s kostmi, kitami in sklepi.

Kako se zdravijo opekline?

Zdravljenje je odvisno od resnosti opekline. Pri opeklinah 1. in 2. stopnje tipa a je zdravljenje običajno konzervativno, torej z zdravili. Zdravljenje opeklin med drugim vključuje

  • hlajenje
  • Čiščenje ran
  • Uporaba posebnih antiseptičnih pripravkov
  • Uporaba povoja

V primeru opeklin 2. stopnje tipa b in več bodo morda potrebni nadaljnji koraki zdravljenja, kot je operacija za odstranitev odmrlega tkiva ali presaditev kože (transplantacija).

Nadaljnja oskrba opeklin lahko vključuje tudi uporabo posebnih obližev za nego brazgotin.

Kaj storiti pri opeklinah? Tukaj preberite vse, kar vas zanima o zdravljenju opeklin, o zdravljenju opeklin in lajšanju bolečin.

Katera domača zdravila pomagajo?

Domača zdravila lahko pomagajo pri opeklinah, vendar njihova učinkovitost pogosto ni znanstveno dokazana. Domnevajo na primer, da lahko obkladki s cvetovi kamilice delujejo pomirjujoče in protivnetno ter pospešujejo celjenje ran.

Domača zdravila imajo svoje meje. Če simptomi trajajo dlje časa in se ne izboljšajo ali celo poslabšajo, se vedno posvetujte z zdravnikom.

Opekline: simptomi

Pri posebno globokih opeklinah nekatere bolnike sploh ne boli več, saj so živčni končiči enako opečeni kot ostalo kožno tkivo. Resnost opekline ali opekline ni odvisna le od temperature, ampak tudi od trajanja izpostavljenosti.

Pretisni omoti nastanejo po opeklini, ko se povrhnjica loči od spodaj ležečega usnjica. Epidermalne celice nabreknejo in odmrejo (vakuolizirajoča degeneracija).

Odprta opeklinska rana se izceja, ker tekočina uhaja iz krvnega obtoka. V zgodnji fazi po opeklini je koža ali odmrlo tkivo belo, kasneje pa se spremeni v črno-rjavo krasto.

Na splošno hude opekline običajno prizadenejo celoten organizem. Odmrlo tkivo lahko povzroči odpoved ledvic prek določenih mehanizmov.

Zaradi izgube telesnih tekočin in beljakovin z opeklinsko poškodbo tkivo ni več dovolj preskrbljeno s krvjo in kisikom. Bolniki se pritožujejo zaradi vrtoglavice ali celo izgube zavesti.

Odvisno od stopnje izgorevanja se lahko pojavijo naslednji simptomi:

Stopnja opekline

Simptomi

I

Bolečina, oteklina (edem), rdečina (eritem), opeklina kot sončna opeklina

II a

Huda bolečina, mehurji, koža je rožnata na mestu opekline (roza ležišče rane), dlake so še vedno trdno pritrjene

II b

Manj bolečine, rana je bledejša, mehurji, dlačice se zlahka odstranijo

III

brez bolečin, koža je videti suha, bela in usnjata, dlak ni.

Pride do ireverzibilne smrti tkiva (nekroze).

IV

Popolnoma črno zogleneli predeli telesa, brez bolečin

Opariranje

Viskozne tekočine bolje zadržujejo toploto in pogosto bolj poškodujejo kožo kot na primer voda. Običajno se istočasno pojavijo različne stopnje opeklin. Pogosto so vidne tako imenovane sledi kože.

Inhalacijska travma

Vdihavanje vročih plinov ali mešanic zraka lahko povzroči poškodbe dihalnih poti. Ta tako imenovana inhalacijska travma običajno neugodno vpliva na splošni proces celjenja pacienta.

Na takšno poškodbo kažejo opekline glave in vratu, ožgane dlake v nosu in obrvi ter sledovi saj v grlu in nazofarinksu. Prizadeti so običajno hripavi, težko dihajo in izkašljujejo saje.

Električni opekline

Ker kosti nudijo velik upor, je bližnje mišično tkivo običajno uničeno. Resnost električne opekline je odvisna tudi od vrste toka, pretoka toka in trajanja stika. V večini primerov gre le za majhno, neopazno kožno rano, skozi katero je v telo prišel električni tok.

Vzroki in dejavniki tveganja

Opekline in opekline nastanejo, ko je telo izpostavljeno ekstremni vročini. Tkivo se uniči pri temperaturah nad 44 stopinj Celzija. Pri daljši izpostavljenosti toploti zadoščajo temperature nad 40 stopinj Celzija. Pri nastanku opekline ima poleg temperature pomembno vlogo tudi trajanje izpostavljenosti toploti.

Opekline ali opekline povzročijo na primer:

  • Odprti ogenj, plameni, požar, eksplozija: klasične opekline
  • Vrela/vroča voda, para, olje in druge tekočine: Opekline
  • Vroča kovina, plastika, premog, steklo: kontaktne opekline
  • Topila in čistilna sredstva, beton, cement: kemično zgorevanje
  • Elektrika v hiši, visokonapetostni daljnovodi, strela: električne opekline
  • Sonce, solarij, obsevanje z uporabo UV in rentgenskih žarkov: Radiacijsko izgorevanje

Poleg tega lahko opekline nastanejo tudi zaradi stika z nekaterimi rastlinami, kot je orjaški mraz ali termoforji in grelne blazine.

Toplota povzroči koagulacijo celičnih beljakovin telesnih celic. Celice propadejo in okoliško tkivo lahko odmre (koagulacijska nekroza). Nazadnje se sprostijo snovi, ki spodbujajo vnetje (prostaglandini, histamin, bradikinin) in stresni hormoni, zaradi česar so stene krvnih žil bolj prepustne (povečanje prepustnosti).

Tekočina teče iz krvnega obtoka v tkivo in povzroči njegovo otekanje. Posledica tega je tako imenovani edem. Uhajanje tekočine iz krvnih žil je največje v prvih šestih do osmih urah in traja do 24 ur.

Učinki na telo

Med nastankom edema se zmanjša količina cirkulirajoče krvi (pomanjkanje volumna, hipovolemija) v krvnem obtoku. Zaradi tega organi niso več dovolj preskrbljeni s krvjo in kisikom. Navsezadnje lahko odpoved ledvic in črevesna nezadostna oskrba povzročita srčno-žilno odpoved in smrt.

Afterburn

Zaradi zadrževanja vode tkivo, ki obdaja opeklino, morda ne bo več oskrbovano z dovolj kisika, kar vodi do nadaljnje poškodbe celic. Zdravniki to imenujejo opekline. Zaradi stalnega pretoka tekočine v tkivo je mogoče obseg opekline običajno v celoti oceniti šele po enem dnevu.

Opekline: diagnoza in pregled

  • Kako je prišlo do opekline?
  • Kaj je povzročilo opeklino (npr. odprti ogenj ali vroč predmet)?
  • Ali je do opeklin prišlo doma ali v službi?
  • Ste se opekli na vročo vodo ali vročo maščobo, torej ste se opekli?
  • Je bil v zraku okoli vas vroč dim, strupeni plini ali saje?
  • Ali ste v bolečini?
  • Ali se vam vrti ali ste za kratek čas izgubili zavest?

Za manjše opekline je vaš družinski zdravnik ali dermatolog prava oseba. Hude opekline zahtevajo zdravljenje pri urgentnem zdravniku in nato pri kirurgih.

Zdravniški pregled

Po posvetu bo zdravnik podrobno pregledal telo. V primeru hudih opeklin, na primer po opeklini oblačil, bo opečenca popolnoma slečena.

Zdravnik bo izmeril tudi krvni tlak, pulz in frekvenco dihanja ter spremljal delovanje srca, ki je še posebej prizadeto ob električnih nesrečah. Na koncu bo zdravnik poslušal pljuča (avskultacijo), odvzel vzorce krvi in ​​naredil rentgensko slikanje pljuč.

Test z iglo

Krvni test

Določene krvne vrednosti zagotavljajo informacije o vnetju, izgubi krvi in ​​pomanjkanju tekočine ter dihalni funkciji. V primeru inhalacijske travme je v krvi običajno visoka vsebnost ogljikovega monoksida, ki zavira predvsem transport kisika.

Poleg tega je mogoče pri hudih opeklinah v krvi zaznati prenašalce vnetja (npr. interlevkine IL-1, -2, -8 in faktor tumorske nekroze alfa). Ker opeklinec z opeklinsko rano izgublja tudi beljakovine, se pri hudih opeklinah vsebnost beljakovin v krvi zmanjša.

Medtem ko je vsebnost natrija običajno zmanjšana, se vsebnost kalija poveča zaradi poškodb celic.

Bronhoskopija za opekline dihalnih poti

Pri opeklinah dihalnih poti zdravnik opravi bronhoskopijo. S pomočjo prožne, tanke cevke s kamero na koncu zdravnik naredi vidne globlje predele.

V primeru inhalacijske travme se tam nahajajo sledi saj in belkasto sivi predeli, ki kažejo na odmrtje celic. Na morebitno opeklino nakazuje tudi preiskava pljučne sluzi (trahealnega izločka), če zdravnik v njej najde na primer delce saj.

Ocenjevanje obsega opeklin

Po tem zavzemajo roke vsaka po devet odstotkov telesne površine, noge, trup in hrbet po 18 odstotkov (dvakrat po devet odstotkov), glava in vrat devet odstotkov in genitalni predel en odstotek.

Po pravilu dlani pacientova dlan predstavlja približno en odstotek celotne telesne površine.

Obe pravili sta le grobi oceni, ki ju je treba prilagoditi, zlasti za majhne otroke in dojenčke. Na primer, dojenčkova glava predstavlja 20 odstotkov telesne površine, trup in hrbet pa le po 15 odstotkov.

Spremljajoče poškodbe

Med fizičnim pregledom bo zdravnik poiskal druge poškodbe, kot so zlomljene kosti ali notranje krvavitve, in po potrebi poskrbel za nadaljnje preiskave, kot sta CT ali ultrazvok.

Ob sumu na okužbo opeklinske rane z bakterijo vzamemo bris rane in določimo točnega povzročitelja. Ustrezno cepljenje proti tetanusu je vedno pomembno. Po osnovnem cepljenju se priporoča poživitveno cepljenje najkasneje po desetih letih.

Potek bolezni in prognoza

Dojenčki in otroci so bolj dovzetni za zaplete po opeklinah kot odrasli. Opeklina je še posebej življenjsko nevarna, če je poškodovanih okoli 15 odstotkov telesne površine odraslega (vsaj stopnje 2b) – pri otrocih je tveganje od osem do deset odstotkov.

Če hude opekline ne zdravimo, povzročijo srčno-žilno odpoved in smrt.

Ocenjevanje prognoze

Obstajata dva sistema, ki ju je mogoče uporabiti za oceno procesa celjenja opečenca. Banxov indeks, ki velja za zastarelega, vključuje prištevanje odstotka opečene telesne površine pacientovi starosti. Po tem indeksu je verjetnost preživetja manjša od deset odstotkov pri vrednostih nad sto.

Natančnejši je tako imenovani rezultat ABSI, ki upošteva več dejavnikov. Poleg starosti in obsega igrajo vlogo tudi prisotnost opeklin dihalnih poti, opeklin tretje stopnje in pacientov spol.

Vendar rezultat ABSI prav tako ne upošteva nekaterih dejavnikov tveganja. To je zato, ker glede na nedavne medicinske študije uživanje nikotina in alkohola prav tako zmanjšujeta verjetnost preživetja poleg sočasnih ali že obstoječih stanj, kot so sladkorna bolezen, debelost, motnje pri celjenju ran in povečana dovzetnost za okužbe.

Možnosti ozdravitve

Opeklina 2. stopnje se zaceli po približno enem mesecu, čeprav lahko nastanejo izrazite brazgotine. Opeklina 1. stopnje pa se pozdravi brez posledic.

Med celjenjem ran lahko nastanejo tako imenovane hipertrofične brazgotine. To je na primer mogoče, če je mesto opekline že dlje časa vneto ali če je rana globoka.

Po opeklini je možno, da zdravnik presadi tkivo v okviru presaditve (npr. pri opeklini 3. stopnje). To lahko povzroči izrazite brazgotine in različne tone kože.

Kako dolgo ste bolniško odsotni ali ste na bolniškem dopustu po opeklinah 1., 2., 3. ali 4. stopnje, se razlikuje od osebe do osebe, saj je trajanje med drugim odvisno od resnosti opekline. Hude opekline zahtevajo zdravljenje v specializiranih centrih.

Preprečevanje

Številne opekline so posledica malomarnosti. Preventiva ima posebno pomembno vlogo pri opeklinah zaradi električnega toka. Varnostni ukrepi na ogroženih delovnih mestih se nenehno izboljšujejo. Informacije o varnostnih ukrepih in rednih vzdrževalnih delih so namenjene tudi zaščiti pred električnimi opeklinami.

Če so v gospodinjstvu majhni otroci, je pomembno, da vroče zaprete, odprete vrata pečice in postavite lonce za vrenje ali goreče sveče izven dosega. To bo zmanjšalo tveganje opeklin ali opeklin.