Optična koherenčna tomografija

Optična koherentna tomografija (OCT) je eden od načinov slikanja in se v oftalmologiji uporablja za pregled mrežnice (mrežnice), steklovine in optični živec (optični živec). To je neinvazivna, brezkontaktna metoda za izdelavo optičnih dvodimenzionalnih presečnih slik z visoko prostorsko ločljivostjo.

Indikacije (področja uporabe)

  • Makularna luknja - ostro določeno uničenje mrežnice v fovei rumene makule (rumena pega - mesto najostrejšega vida).
  • Makularni edem - otekanje osrednje mrežnice na območju rumene makule [denarna pomoč za edem makule zaradi diabetična retinopatija/ bolezen mrežnice].
  • Makularna degeneracija (skupina očesnih bolezni, ki prizadenejo rumeno makulo ("točka najostrejšega vida") - imenovana tudi "rumena pega" - mrežnice) [ugodnost zdravstvenega zavarovanja za neovaskularno starostno degeneracijo makule (nAMD)]
  • Epiretinalna glioza (sinonim: makularni pucker) - tvorba membrane med mrežnico (mrežnico) in steklovino večinoma na območju rumene makule, ki lahko nastopi po intraokularnih (npr. Operacijah na očesu) posegih; vid se zmanjša in pride do izkrivljanja vida; razširjenost (pogostnost bolezni): 2 - 20% v skupini 70-80 let.
  • Retinopathia centralis serosa - bolezen rumene makule s subretinalnim (pod mrežnico) kopičenjem tekočine in nenadno izgubo ostrine vida.
  • Ocena pooperativnih ugotovitev
  • Spremljanje procesov bolezni
  • Spremljanje napredka pri glavkomu
  • Nejasne okvare vida
  • Vlečenje steklastega telesa (dvig steklastega telesa na mrežnico z morebitnimi poškodbami).

Postopek

Optična koherentna tomografija deluje po enakem principu kot a ultrazvok, le da se namesto zvočnih valov uporablja svetlobni žarek. Z uporabo tako imenovane nizkokoherentne interferometrije (interferometer meri na primer interferenco - superpozicijo svetlobnih valov - za natančno merjenje razdalj) se izmeri in ovrednoti zakasnitev širjenja laserskega žarka v primerjavi z referenčnim žarkom. Laserski žarek je v infrardečem območju pri približno 830 nm. Zazna se odbojna in nazaj razpršena svetloba in iz nje se izračuna optična, dvodimenzionalna prerezna slika. Optična koherentna tomografija natančno prikazuje naslednje strukture mrežnice in očesa:

  • Plast živčnih vlaken
  • Fotoreceptorski sloj
  • Retinalni pigmentni epitelij
  • Choriocapillaris - del žilnice (horoid), ki je neposredno ob mrežnici.
  • Sclera (sklera; le zelo pogojno).
  • Roženica (roženica) - določanje debeline roženice.
  • Iris
  • Lens

Ta nabor podatkov je mogoče posneti v realnem času v lažni barvni lestvici ali v sivinah. Močno odsevne strukture, kot je živčno vlakno plast, plovilaali pigment mrežnice epitelija so prikazane v svetlih barvah (npr. bela ali rdeča). Strukture z vmesno odbojnostjo so videti zelene, elementi, ki odbijajo zelo malo svetlobe, pa so črni ali modri. Optična koherentna tomografija lahko določi parametre, kot so živčno vlakno debelina plasti, debelina mrežnice, sprednja komora Obsegin kot komore. Omogoča natančno odkrivanje patoloških sprememb, povezanih z boleznijo. Še posebej pri zgodnjem odkrivanju in nadaljnjem spremljanju glavkom (glavkom: zvišan očesni tlak, ki vodi do poškodbe optični živec), postopek obljublja izboljšanje. Optična koherentna tomografija omogoča zelo natančno slikanje najmanjših struktur mrežnice in je tako dragocen diagnostični postopek v oftalmologiji. Nadaljnje opombe

  • GBA (Zvezni skupni odbor) se je odločil vključiti ČDO za bolnike z diagnozo diabetična retinopatija (bolezen mrežnice) in posledično edem makule (otekanje osrednje mrežnice na območju rumene makule) v predpisanem katalogu ugodnosti zdravje zavarovalni skladi; enako velja za neovaskularno -Starostne degeneracije makule (nAMD).
  • ČDO kot a zdravje zavarovalno ugodnost je treba zagotoviti najkasneje tri tedne po intravitrealni ("v steklovino") drogi uprava v oko; največ enkrat v 26 dneh in največ šestkrat v dvanajstih mesecih po zadnjem dajanju intravitrealnega zdravila.