Kratek pregled
- Potek bolezni in prognoza: Odvisno od resnosti SHT, dobra prognoza pri blagi travmatski možganski poškodbi, pri hudi SHT možne posledice, tudi smrtni poteki.
- Simptomi: Odvisno od resnosti SHT, glavobol, omotica, slabost, motnje vida, izpad spomina, zaspanost, nezavest,
- Vzroki in dejavniki tveganja: Poškodba lobanje in možganov; večinoma nesreče, padci pri športu, kolesarjenje brez čelade, nesreče pri delu
- Zdravljenje: odvisno od stopnje SHT, v blagih primerih počitek v postelji, zdravila proti bolečinam, zdravila proti slabosti, v primeru zlomov lobanje in/ali možganskih krvavitev običajno operacija
- Pregled in diagnoza: anamneza, trajanje nezavesti, nevrološki testi, slikovne tehnike, kot so računalniška tomografija (CT), rentgen (redkeje), po potrebi slikanje z magnetno resonanco (MRI).
Kaj je travmatska poškodba možganov?
Če zunanja sila – kot je padec ali udarec v glavo – povzroči kombinirano poškodbo kosti lobanje in možganov, je to znano kot travmatska poškodba možganov.
Travmatska poškodba možganov je razmeroma pogosta poškodba. Ocenjuje se, da je pojavnost od 200 do 350 primerov na 100,000 prebivalcev na leto. Zdravniki razlikujejo med različnimi stopnjami resnosti in različnimi oblikami travmatske možganske poškodbe.
Pri približno petih odstotkih prizadetih je travmatska možganska poškodba huda. Pri nekaterih poškodovancih povzroči trajno potrebo po negi ali celo smrt. Primer blage oblike travmatske poškodbe možganov je pretres možganov.
Zdravniki delijo travmatsko možgansko poškodbo (SHT) na tri stopnje resnosti. Razlikujejo tudi zaprto SHT od odprte SHT. Pri zaprti travmatski možganski poškodbi sta kostna lobanja in spodnja trda možganska ovojnica nepoškodovani.
Pretres možganov
Vse informacije o tej blagi obliki travmatske možganske poškodbe najdete v članku Pretres možganov.
Kakšne so posledice travmatske poškodbe možganov?
Ni mogoče podati splošne izjave o tem, kakšne so posledice travmatske poškodbe možganov. Trajanje celjenja in ali pozne posledice travmatske možganske poškodbe trajajo, je odvisno predvsem od obsega poškodbe. Za blago travmatsko poškodbo možganov (stopnja I) je prognoza običajno dobra in ni nobenih posledic, zaradi katerih bi morali skrbeti.
Pri hudi travmatski možganski poškodbi pa je pričakovati trajne omejitve in posledično škodo. Kako se kažejo posledice kraniocerebralne poškodbe, je odvisno tudi od prizadetega predela možganov. Možne so na primer motorične motnje, kot je mlahava ali spastična paraliza, možne pa so tudi duševne motnje.
Približno dve tretjini odraslih preživelih s hudo travmatično poškodbo možganov postane zaradi tega poklicna invalidnost. Pri mladostnikih je to le okoli 20 odstotkov obolelih.
Kakšna je pričakovana življenjska doba po hudi travmatski poškodbi možganov?
O pričakovani življenjski dobi po hudi travmatski poškodbi možganov ni mogoče podati splošnih izjav. Vendar se domneva, da 40 do 50 odstotkov prizadetih umre zaradi hude SHT.
Kako dolgo je oseba bolna po travmatični poškodbi možganov?
Dolžina bolezni po travmatski možganski poškodbi je odvisna od obsega poškodbe. Pri blagi SHT, kot je pretres možganov, so žrtve pogosto dobro po nekaj dneh okrevanja. Za hujšo travmatsko možgansko poškodbo včasih mine več tednov in mesecev.
Pogosto bivanju v bolnišnici sledi rehabilitacija (rehab) za zdravljenje sekundarne poškodbe travmatske poškodbe možganov. Pri nekaterih ljudeh posledice poškodbe trajajo vse življenje.
Kakšni so simptomi travmatske možganske poškodbe?
- Glavobol
- omotica
- Slabost, bruhanje
- Nezavest
- Motnje vida
- Dezorientacija
- Vrzeli v spominu (amnezija), zlasti povezane s časom okoli nesreče
- Koma
Travmatsko poškodbo možganov lahko razdelimo na tri stopnje resnosti:
- Blaga travmatska poškodba možganov (I. stopnja): če pride do nezavesti, je časovno omejena na 15 minut ali manj. Običajno ne pride do nevroloških posledic.
- Zmerna travmatska poškodba možganov (II. stopnja): Nezavest traja do ene ure. Pozni učinki so možni, a malo verjetni.
- Huda travmatska poškodba možganov (III. stopnja): nezavest traja več kot eno uro; verjetne so nevrološke posledice.
Za oceno resnosti travmatske možganske poškodbe zdravniki uporabljajo tako imenovano Glasgowsko lestvico kome. Točke se dodelijo za naslednja merila:
- Odpiranje oči: Ali se pojavi spontano, le ob pogovoru, kot odgovor na boleč dražljaj ali sploh ne (npr. v nezavesti)?
- Motorična funkcija telesa: Ali se pacient premakne, ko se to zahteva, ali je zmožnost gibanja omejena?
Bolje in bolj spontano kot se prizadeta oseba odzove v zvezi z ustreznim kriterijem, višja je ocena. Nasprotno, nižji kot je rezultat, hujša je poškodba. Zdravniki uporabljajo Glasgowsko lestvico kome (točka GCS) z vključitvijo simptomov, da dodelijo možgansko travmo stopnji resnosti.
Simptomi, ki so posledica travmatske poškodbe možganov, so odvisni tudi od vrste poškodbe. Znane so naslednje oblike poškodb glave in možganov:
- Kontuzija lobanje: možen je glavobol ali omotica, motenj zavesti ali nevroloških simptomov ni. V primeru kontuzije lobanje možgani ostanejo nepoškodovani in ne kažejo funkcionalnih motenj.
Za vse informacije o tej blagi obliki travmatske možganske poškodbe si oglejte članek Pretres možganov.
- Možganska kontuzija (contusio cerebri): pojavi se nezavest, ki traja od več kot eno uro do več dni. Nevrološki simptomi, ki se pojavijo, so odvisni od predela možganov, ki je poškodovan. Ti vključujejo epileptične napade, paralizo, težave z dihanjem ali krvnim obtokom in komo.
- Možganska kontuzija (Compressio cerebri): Pri tej travmatični možganski poškodbi so možgani poškodovani bodisi zunaj bodisi zaradi povečanega pritiska od znotraj, kot je krvavitev ali otekanje možganov. Možni znaki so hud glavobol, omotica, slabost, nadaljnje nevrološke motnje ali globoka nezavest.
- Zlom lobanjske kosti (zlom lobanje): razpoka v lobanjski kosti je lahko otipljiva ali pa je vidna vdolbina. Zdravstveni delavci ločijo odprto poškodbo glave, pri kateri so možgani delno izpostavljeni, od pokrite ali zaprte poškodbe glave (lobanja ni odprta).
Kakšni so vzroki in tveganja travmatske možganske poškodbe?
Lobanjska kost obdaja možgane za njihovo zaščito. Spredaj je obrazna lobanja, sestavljena iz kostnih očesnih in nosnih votlin ter zgornje in spodnje čeljusti. Večji del možganov obdaja zadnja lobanja. Podnožje lobanje obdaja možgane od spodaj. Tam se nahaja tudi prehod za hrbtenjačo.
Možgani in hrbtenjača skupaj tvorijo centralni živčni sistem (CNS).
V večini primerov je travmatska poškodba možganov posledica nesreče. Pogosti vzroki so padci med športom brez čelade, na primer pri vožnji s kolesom ali smučanjem, ali v službi. Poleg topih poškodb (kot je udarec ali trk) so možne tudi perforacijske (prebodne) poškodbe.
Ocenjujejo, da je tretjina kraniocerebralnih poškodb posledica prometnih nesreč. Eden od treh prizadetih utrpi tudi druge poškodbe – zdravniki to imenujejo politravma.
Kakšno je zdravljenje travmatske možganske poškodbe?
Če se simptomi travmatske možganske poškodbe v tem času povečajo, je mogoče posledice, kot je možganska krvavitev, hitro prepoznati in zdraviti. Sredstva proti bolečinam, kot je paracetamol, se uporabljajo za zdravljenje simptomov, kot so glavoboli. Učinkovine, kot je metoklopramid, pomagajo pri boju proti slabosti.
Če gre za hujšo travmatsko poškodbo možganov, je vedno potrebna hospitalizacija. Če je bolnik nezavesten, so prvi ukrepi zdravljenja na kraju nesreče usmerjeni v zavarovanje vitalnih funkcij (kot sta prekrvavitev in dihanje).
Nadaljnji ukrepi zdravljenja so odvisni od vrste poškodbe. Odprte kraniocerebralne poškodbe, v nekaterih primerih pa tudi pokrite zlome lobanje in možganske krvavitve, je običajno treba zdraviti kirurško.
Za nadaljnje zdravljenje hudih kraniocerebralnih poškodb je priporočljiv sprejem v specializirano bolnišnico ali ustanovo za zgodnjo rehabilitacijo. Tu vam je na voljo specializirana ekipa zdravnikov specialistov, fizioterapevtov, delovnih terapevtov in logopedov. Cilj je usposobiti in obnoviti telesne, mentalne in govorne sposobnosti.
Kako zdravnik diagnosticira travmatsko možgansko poškodbo?
Če obstaja sum na kraniocerebralno travmo, je treba prizadeto osebo sprejeti v bolnišnico. Tu pri diagnozi običajno z roko v roki sodelujejo travmatolog, ortoped in nevrolog. Pri nevrološkem pregledu zdravnik med drugim preveri, ali je oseba odzivna in orientirana.
Hkrati pogleda, ali zunanje poškodbe kažejo na travmatsko možgansko poškodbo. Pri nezavestnih bolnikih reakcija zenice na svetlobni dražljaj (znana tudi kot reakcija na svetlobo ali refleks zenice) med drugim zagotavlja informacije o obsegu možganske poškodbe.
S pomočjo slikovnih postopkov, kot je rentgenski pregled ali – dandanes najbolj priljubljena – računalniška tomografija (CT), je mogoče zlahka odkriti zlome lobanjskih kosti in lobanjskega dna. Vidne so tudi poškodbe možganov, kot so zmečkanine, modrice ali krvavitve.
Če na CT kljub obstoječim težavam ni vidnih očitnih sprememb, običajno sledi slikanje z magnetno resonanco (MRI).
