Cepljenje proti oslovskemu kašlju: postopek in tveganja

Kaj je cepljenje proti oslovskemu kašlju in zakaj je pomembno?

Cepljenje proti oslovskemu kašlju (cepivo proti oslovskemu kašlju) služi za zaščito pred okužbo s povzročiteljem bolezni Bordetella pertussis. Povzročitelj povzroči akutno okužbo dihalnih poti. V preteklosti je oslovski kašelj veljal predvsem za otroško bolezen. Medtem pa za njo vse pogosteje obolevajo tudi mladostniki in odrasli.

Dojenčki, mlajši od šestih mesecev, včasih zbolijo za oslovskim kašljem do smrtno nevarne stopnje. Zdravniki zato priporočajo zelo zgodnje cepljenje (od drugega meseca življenja).

Priporočilo cepljenja temelji tudi na dejstvu, da oslovski kašelj včasih povzroči resne sekundarne bolezni. Sem spadajo pljučnica, okužba srednjega ušesa in epileptični napadi. V posameznih primerih lahko oslovski kašelj povzroči trajne poškodbe. Tu so še posebej ogroženi dojenčki.

Zaradi teh včasih življenjsko nevarnih zapletov je cepljenje proti oslovskemu kašlju zelo pomembno. Poskrbi, da se telo v primeru okužbe z oslovskim kašljem hitro spopade s povzročitelji bolezni.

Kaj se zgodi med cepljenjem proti oslovskemu kašlju?

Ti tako imenovani antigeni ne povzročajo bolezni. Spodbujajo pa imunski sistem, da proizvaja specifična protitelesa. Če se zadevna oseba kasneje okuži s »pravimi« povzročitelji oslovskega kašlja, se telo proti njim bori hitro in specifično: cepljena oseba ostane zdrava.

Pri cepljenju proti oslovskemu kašlju zdravnik aplicira cepivo neposredno v mišico (intramuskularno) nadlakti ali v stransko stegensko mišico (musculus vastus lateralis).

Cepljenje proti oslovskemu kašlju se običajno daje skupaj s petimi drugimi cepivi kot tako imenovano cepljenje s šestimi odmerki. Učinkovit je proti oslovskemu kašlju (oslovskemu kašlju), davici, tetanusu, otroški paralizi, Haemophilusu influenzae tipa b in hepatitisu B.

Ali se morate med nosečnostjo cepiti proti oslovskemu kašlju?

Strokovnjaki vsem nosečnicam priporočajo cepljenje proti oslovskemu kašlju s tako imenovanim kombiniranim cepivom Tdap. To cepivo ne ščiti le pred oslovskim kašljem, ampak tudi pred davico in tetanusom.

Nekatere nosečnice se bojijo, da je cepivo proti oslovskemu kašlju nevarno za nerojenega otroka. Vendar je ta skrb odveč. Po dosedanjih podatkih ni dokazov, da bi imelo cepljenje posledice za mater ali otroka.

Poleg tega, če obstaja posebno tveganje za otroško paralizo, kot je potovanje na območje z visokim tveganjem, zdravniki izberejo cepivo, ki vsebuje tudi cepivo proti otroški paralizi.

Za cepivo proti oslovskemu kašlju za nosečnice interval med cepivom in predhodnim cepivom proti oslovskemu kašlju ni pomemben. Priporočilo cepljenja velja v vsaki nosečnosti.

Cepljenje proti oslovskemu kašlju pred ali po nosečnosti.

Študije kažejo, da cepljenje proti oslovskemu kašlju tudi eno do dve leti pred nosečnostjo ne zadostuje za ustrezno zaščito dojenčka. V času nosečnosti koncentracija protiteles ni zadostna, da bi pri otroku izzvala tako imenovano zaščito gnezda.

Če ženska do rojstva otroka ni bila cepljena proti oslovskemu kašlju, zdravniki svetujejo cepljenje v prvih dneh po porodu.

Nekatere nosečnice se bojijo, da je cepivo proti oslovskemu kašlju nevarno za nerojenega otroka. Vendar je ta skrb odveč. Po dosedanjih podatkih ni dokazov, da bi imelo cepljenje posledice za mater ali otroka.

Poleg tega, če obstaja posebno tveganje za otroško paralizo, kot je potovanje na območje z visokim tveganjem, zdravniki izberejo cepivo, ki vsebuje tudi cepivo proti otroški paralizi.

Za cepivo proti oslovskemu kašlju za nosečnice interval med cepivom in predhodnim cepivom proti oslovskemu kašlju ni pomemben. Priporočilo cepljenja velja v vsaki nosečnosti.

Cepljenje proti oslovskemu kašlju pred ali po nosečnosti.

Študije kažejo, da cepljenje proti oslovskemu kašlju tudi eno do dve leti pred nosečnostjo ne zadostuje za ustrezno zaščito dojenčka. V času nosečnosti koncentracija protiteles ni zadostna, da bi pri otroku izzvala tako imenovano zaščito gnezda.

Če ženska do rojstva otroka ni bila cepljena proti oslovskemu kašlju, zdravniki svetujejo cepljenje v prvih dneh po porodu.

Nekateri otroci prvi dan po cepljenju proti oslovskemu kašlju bolj jokajo.

V preteklosti so se krči in alergijske reakcije včasih pojavile kot reakcije na cepivo proti oslovskemu kašlju. Takšni neželeni učinki so danes zelo redki. Prav tako ne povzročajo sekundarne poškodbe.

Kdo mora prejeti cepivo proti oslovskemu kašlju?

Stalna komisija za cepljenje (STIKO) pri Inštitutu Roberta Kocha priporoča, da se vsi otroci cepijo proti oslovskemu kašlju od drugega meseca življenja. V ta namen se otroci cepijo proti oslovskemu kašlju po tako imenovani shemi 2+1 – torej trije odmerki cepljenja namesto štirih kot doslej. Po tem je osnovna imunizacija končana.

Kasneje se izvajajo obnovitvena cepljenja proti oslovskemu kašlju.

Tudi pri popolnoma cepljenih otrocih in mladostnikih, ki so bili nazadnje cepljeni pred več kot petimi leti, je ob nevarnosti okužbe priporočljivo novo cepljenje proti oslovskemu kašlju. To bi bilo priporočljivo na primer, če bi bil otrok v stiku z bolno osebo v istem gospodinjstvu.

Cepimo se hkrati s cepljenjem proti tetanusu in davici. Enotnega cepiva proti oslovskemu kašlju ni.

V vsakem primeru morajo biti cepljeni proti oslovskemu kašlju naslednji ljudje:

  • Ženske v rodni dobi pred nosečnostjo oziroma med nosečnostjo
  • Tesni stiki nosečnic in novorojenčkov ter negovalcev (npr. izvajalcev dnevnega varstva, staršev, bratov in sester, varušk, starih staršev) po možnosti štiri tedne pred rojstvom otroka
  • Zaposleni v zdravstveni službi in tudi v javnih ustanovah

Cepljenje proti oslovskemu kašlju: osnovna imunizacija

Zdravnik običajno aplicira odmerke cepiva v kombinaciji z drugimi cepljenji, kot cepivo s šestimi odmerki: vsebuje cepiva proti oslovskemu kašlju (oslovskemu kašlju), davici, tetanusu, otroški paralizi, hemofilusu influence tipa b in hepatitisu B.

  • Prvi odmerek cepiva se daje od dopolnjenega drugega meseca življenja.
  • Drugi odmerek cepljenja se daje od dopolnjenega četrtega meseca življenja.
  • Tretji odmerek cepljenja je predviden za enajsti mesec življenja.

Vsa cepiva, namenjena osnovni imunizaciji, niso odobrena za zmanjšano shemo cepljenja 2+1. Če torej ni na voljo ustreznega cepiva, zdravniki nadaljujejo s cepljenjem po shemi cepljenja 3+1 (v drugem, tretjem, četrtem in enajstem mesecu življenja)!

Osvežitev cepljenja proti oslovskemu kašlju

Cepivo proti oslovskemu kašlju ne ščiti za vse življenje. Pri večini cepljenih ljudi zaščitni učinek zbledi po približno petih do sedmih letih. Zato so za nadaljnjo zaščito pred oslovskim kašljem potrebna redna poživitvena cepljenja.

  • Prvo poživitveno cepljenje proti oslovskemu kašlju je priporočljivo med petim in šestim letom starosti.
  • Drugo poživitveno cepljenje je treba opraviti med devetim in 17. letom starosti.
  • Za odrasle strokovnjaki priporočajo enkratno poživitev cepiva proti oslovskemu kašlju.
  • Posebne skupine ljudi (zdravstveni delavci in okolja, tesni stiki in negovalci novorojenčkov, nosečnice) prejmejo poživitveno cepljenje proti oslovskemu kašlju vsakih deset let.

Cepljenje kljub preboleli bolezni

Če oseba zboli za oslovskim kašljem, običajno razvije specifično obrambo proti povzročiteljem oslovskega kašlja. Vendar tudi ta zaščita ne traja vse življenje: znanstveniki domnevajo, da traja imunost največ deset do 20 let po prebolelem oslovskem kašlju.

Tudi po prebolelem oslovskem kašlju zdravniki priporočajo cepljenje proti oslovskemu kašlju!

Oslovski kašelj kljub cepljenju?

Če cepljenja proti oslovskemu kašlju ne osvežite, kot je priporočeno, se zaščita cepljenja izgubi. Če se nato okužite s povzročiteljem oslovskega kašlja, zbolite za oslovskim kašljem. To se zgodi številnim mladim in odraslim, ki so izpustili poživitveno cepljenje.

Zelo redko se tudi zgodi, da cepljenje proti oslovskemu kašlju ni zadostovalo za preprečitev okužbe. Tako je na primer pri nepopolni osnovni imunizaciji. Oslovski kašelj takrat običajno izbruhne v blažji obliki.

Alternativa cepljenju proti oslovskemu kašlju?

Kot previdnostni ukrep se dajejo isti antibiotiki (običajno eritromicin), ki se priporočajo v primeru dejanske bolezni. Vendar ta ukrep ne nadomešča cepljenja proti oslovskemu kašlju.