Kaj je fizioterapija?
Fizioterapija obravnava omejitve telesne sposobnosti gibanja in delovanja in je medicinsko predpisano zdravilo. Je koristen dodatek in včasih alternativa operaciji ali zdravilom. Fizioterapija poleg fizioterapevtskih vaj vključuje tudi fizikalne ukrepe, masaže in ročno limfno drenažo.
Fizioterapijo lahko izvajamo bolnišnično (v bolnišnici, rehabilitacijskem centru itd.) ali ambulantno (v fizioterapevtski ordinaciji). Poleg tega je na voljo tudi mobilna fizioterapija. V tem primeru fizioterapevt pride k pacientu. To ima prednost, da lahko pacient izvaja določene gibe v svojem znanem okolju. Mobilna fizioterapija je uporabna tudi za bolnike, ki jim bolezen ali fizična omejitev otežuje ali celo onemogoča obisk ordinacije.
Posebna različica je razširjena ambulantna fizioterapija, ki poleg splošne fizioterapevtske oskrbe vključuje usposabljanje za medicinsko rehabilitacijo, ki pacientu povrne delovno in zasebno zmogljivost.
Športna fizioterapija
Športna fizioterapija je namenjena predvsem negi in treningu športnikov ter preprečevanju in zdravljenju športnih poškodb. Pomembne komponente so ogrevanje, raztezanje, pravilno izvajanje fizioterapije ali fizioterapevtskih vaj in po potrebi zdravljenje športnih poškodb.
Fizioterapija po Bobathu (fizioterapija po Bobathu)
Fizioterapija po Bobathu pomaga ljudem z nevrološkimi (ki izvirajo iz možganov in živcev) motnjami v delovanju: bolniki trenirajo in ponavljajo določene gibalne sekvence, dokler se ne oblikujejo nova živčna vlakna in sinapse. Metoda se uporablja predvsem po možganski kapi ali v primeru prirojenih motenj gibanja.
Fizioterapija po Vojtu (fizioterapija po Vojtu)
Pri fizioterapiji po Vojti fizioterapevt z usmerjenim pritiskom sproži reflekse. Kombinacija več refleksov iz določenih začetnih položajev je namenjena aktiviranju delovanja mišic.
Fizioterapija po Schrothu (fizioterapija po Schrothu)
Športna fizioterapija
Športna fizioterapija je namenjena predvsem negi in treningu športnikov ter preprečevanju in zdravljenju športnih poškodb. Pomembne komponente so ogrevanje, raztezanje, pravilno izvajanje fizioterapije ali fizioterapevtskih vaj in po potrebi zdravljenje športnih poškodb.
Fizioterapija po Bobathu (fizioterapija po Bobathu)
Fizioterapija po Bobathu pomaga ljudem z nevrološkimi (ki izvirajo iz možganov in živcev) motnjami v delovanju: bolniki trenirajo in ponavljajo določene gibalne sekvence, dokler se ne oblikujejo nova živčna vlakna in sinapse. Metoda se uporablja predvsem po možganski kapi ali v primeru prirojenih motenj gibanja.
Fizioterapija po Vojtu (fizioterapija po Vojtu)
Pri fizioterapiji po Vojti fizioterapevt z usmerjenim pritiskom sproži reflekse. Kombinacija več refleksov iz določenih začetnih položajev je namenjena aktiviranju delovanja mišic.
Fizioterapija po Schrothu (fizioterapija po Schrothu)
V šolo
V šoli za nazaj se naučiš, kaj ohranja tvoj hrbet zdrav. Program tečaja je sestavljen iz različnih modulov, kot so znanje o hrbtu prijazni drži in gibanju, tehnike sproščanja in trening zavedanja telesa. Cilj je preprečiti ali ublažiti bolečine v hrbtu. Več o tej temi lahko izveste v članku Back School.
Kdaj izvajate fizioterapijo?
Cilje fizioterapije določa predvsem bolnik in njegova klinična slika. V bistvu je cilj lajšanje bolečin, spodbujanje metabolizma in cirkulacije ter izboljšanje ali ohranjanje gibljivosti, koordinacije, moči in vzdržljivosti. Fizioterapija mora poleg bolnikove starosti in stanja upoštevati tudi vsakodnevne življenjske okoliščine bolnika. Pomembno vlogo ima tudi potek bolezni.
Bolezni mišično-skeletnega sistema
Bolezni živčnega sistema
Širok spekter nevroloških bolezni uporablja možnosti zdravljenja s fizioterapijo. To velja na primer za paralizo, gibalne in funkcionalne motnje po poškodbah lobanje in hrbtenjače, poškodbe centralnega živčnega sistema (CNS) ob rojstvu, paraplegične sindrome in multiplo sklerozo. S pomočjo fizioterapevtskih ukrepov se trenira interakcija senzoričnih in motoričnih funkcij bolnikov.
Bolezni notranjih organov
Pri boleznih, kot so astma, pljučna fibroza ali cistična fibroza, lahko simptome omilimo z učenjem učinkovitega dihanja in posebnih tehnik izkašljevanja ter tako izboljšamo kakovost življenja. V primerih zožitve žil ali limfnih kanalov redna vadba hoje izboljša prekrvavitev in vzdržljivost ter zmanjša bolečino. Motnje delovanja črevesja, kot je Crohnova bolezen, je mogoče zdraviti tudi podporno s fizioterapijo.
Kaj počnete med fizioterapijo?
Prvi obisk pri fizioterapevtu je običajno sestavljen iz anamneze – v pogovoru se odvzame bolnikova anamneza – in temeljitega pregleda, pri katerem se med drugim preveri moč mišic in gibljivost ter natančno lokalizira bolečina. S pomočjo informacij iz razgovora in pregleda fizioterapevt nato izdela načrt fizikalne terapije in se s pacientom pogovori o individualnih ciljih.
Glede na terapevtski načrt se v rednih intervalih izvajajo aktivne, asistirane in pasivne vaje. Pri vajah pasivne fizikalne terapije fizioterapevt premika pacientove sklepe brez sodelovanja pacientovih mišic. To izboljša gibljivost in spodbuja krvni obtok. Hkrati se izognemo kontrakturam in togosti.
Pomožne fizioterapevtske vaje zahtevajo, da bolnik sam napreza mišično silo. Pri gibanju pa pomaga fizioterapevt ali posebna fizioterapevtska oprema. Če trening poteka v vodi, se kot pomožna sila uporablja vzgon.
Kakšna so tveganja fizioterapije?
Pravilno izvedena fizioterapija skoraj ne predstavlja tveganja. Če pa se vaje izvajajo malomarno ali nepravilno, lahko pride do modric, vnetij ali drugih poškodb. Vaje, namenjene koordinaciji in zdravljenju vrtoglavice, so povezane s povečanim tveganjem padca.
Na kaj moram biti pozoren po fizikalni terapiji?
Samostojne vaje je treba izvajati tudi doma. Na ta način se lahko pospeši proces celjenja.
Povečana obremenitev posameznih mišičnih skupin lahko povzroči bolečine v mišicah, vendar to ni nevarno. Izčrpanost in utrujenost sta tudi simptoma, ki sta lahko posledica povečanega fizičnega dela. Če se po fizioterapiji pojavi bolečina ali poškodba, je priporočljiv obisk zdravnika.
