Scheuermannova bolezen je bolezen, ki v večini primerov sprva sploh ne povzroča nobenih simptomov, ampak pozornost pritegne po naključju. Pogosto se težave pojavijo šele čez nekaj časa, če bolezni ne zdravimo pravočasno in ustrezno ali če je njen potek hud.
Posledice za hrbtenico
Tipični pozni učinki Scheuermannova bolezen so posledica dolgotrajne deformacije hrbtenice in posledično slabe drže ali napetosti. Ker so vretenca med seboj pod napačnim kotom, pride do obrabe posameznih vretenc veliko prej. To lahko povzroči zdrs diskov lažje kot pri zdravih ljudeh, kar nato privede do klasičnih simptomov te bolezni.
Poleg tega živci lahko v svojem poteku poškodujejo ali zožijo. To lahko pripelje do bolečina ali do napačnih predstav (na primer mravljinčenje ali otrplost). Vretenca spoji lahko tudi povzroči bolečina ker so njihove kapsule prenapete in na njih izvajamo povečan pritisk.
Stalna nepravilna drža pa ne le obremenjuje hrbtenico, temveč tudi mišice in vezi. Iz tega razloga se prizadeti ljudje pogosto pritožujejo bolečina v v prsih ali območje mišic hrbta, kar je posledica napetosti. Kot rezultat tega, pa tudi zaradi nepravilne ukrivljenosti same hrbtenice, lahko med potekom pride do bolj ali manj izrazitih gibalnih omejitev Scheuermannova bolezen, ki vplivajo na paciente v njihovem vsakdanjem življenju.
Hudi zapleti
Najresnejši zaplet, ki se lahko pojavi pri Scheuermannovi bolezni, je omejen dihanje. Hude deformacije hrbtenice in s tem celotnega prsnega koša lahko povzročijo, da pljuča nimajo več dovolj prostora za razvoj. Posledično se morajo prizadeti bolj potruditi, da dihajo in kljub temu dobijo manj zraka kot zdravi ljudje.
Druga pozna posledica Scheuermannove bolezni, ki jo pogosto zanemarjajo, a je vsaj tako pomembna kot zgoraj omenjene fizične težave, je psihološka obremenitev bolnikov. Predvsem mladi pogosto zelo hudo trpijo zaradi močno deformiranega hrbta in "drugačnosti". To lahko traja tako daleč, da povzroča depresija.
Če obstajajo znaki takega poteka, morajo biti starši ali prijatelji pozorni in pripravljeni na pogovor. Občasno je koristno tudi posvetovanje s psihologom oz psihiater. Če se pojavijo ti pozni učinki Scheuermannove bolezni, je bolezen dosegla končno stopnjo in v takem primeru se govori tudi o "post-Scheuermannovem sindromu". Na tej stopnji bi morali bolniki kljub obstoječim tveganjem resno razmisliti o operaciji, po možnosti skupaj s svojim zdravnikom, saj lahko ti zapleti na koncu močno omejijo kakovost življenja.
