Spodbujanje nadarjenosti
Za promocijo obstoječega visokega talenta so še posebej priporočljive koncentracijske igre. V ta namen smo razvili igro v kombinaciji s proizvajalcem iger, ki lahko igrivo spodbuja nadarjenost. S kombinacijo koncentracije in iger lahko zelo dobro dosežemo različne cilje.
Poseben poudarek namenjamo visoki kakovosti in izdelavi te igre. Na naslednjem diagramu lahko vidite porazdelitev inteligence glede na Gaussovo porazdelitev. Vrednosti v majhnem polju ustrezajo ustreznim IQ.
IQ kot tak temelji na premisleku, da povprečnemu študentu dodelijo IQ 100. To pomeni, da je v njegovi primerjalni skupini (= vrstniki, testirani z istim testom) mogoče doseči približno 50% boljše rezultate. Poleg IQ 100 mu je dodeljen tudi percentilni rang (PR) 50.
To pomeni, da lahko s pomočjo percentilnega ranga določimo, koliko otrok v primerjalni skupini je imelo slabše rezultate. Naslednja tabela je namenjena ponazoritvi, v kolikšni meri sta obseg inteligence in raven percentila povezana. Količnik inteligence (IQ) | percentilski rang (PR) <70 | <2 70-79 | 2-8 80 - 89 | 9 - 23 90 - 109 | 25 - 73 110 - 119 | 75 - 90 120 - 129 | 91 - 97> 129 | > 97 Na podlagi Münchenskega modela nadarjenosti po Hellerju in Hanyju, ki je temeljil na modelu, ki ga je razvil FJ Mönksov "model triadne soodvisnosti" (glej diagram zgoraj), je treba posamezne sposobnosti osebe razdeliti na kognitivne in nekognitivne osebnostne lastnosti.
Kognitivne značilnosti Nekognitivne značilnosti
- Izraznost
- Matematične spretnosti
- Tehnično - konstruktivne sposobnosti
- Abstraktabilnost
- Zmogljivost pomnilnika
- Logično sklepanje
- Splošno znanje
- ...
- Pripravljenost za nastop in trud, radovednost in žeja po znanju
- Strategije dela in obvladovanja stresa
- Motivacija uspešnosti
- Osebnost
- Ustvarjalnost
- Uravnotežen samopodoba, moralno zavedanje
- Prevzem odgovornosti
- ...
Skladno s tem mora biti diagnoza vseh vplivnih dejavnikov čim širša, da se čim bolj natančno preuči inteligenca. Ker so zlasti zunanji dejavniki (= okoljski dejavniki) podvrženi določeni subjektivnosti pri ocenjevanju, lahko nekatera podpodročja dejavnikov sposobnosti (napovedovalci) in področja uspešnosti (merila) dokažemo s testiranjem inteligence. Nekatera področja nekognitivnih osebnostnih lastnosti, kot so obvladovanje stresa ali delovne strategije, so lahko tudi predstavljena v testni situaciji.
Diagnoza je v rokah izkušenega psihologa. Glede na trenutno stanje znanja takšna raziskava ne bo vključevala le dejanske določitve količnika inteligence, temveč tudi raziskavo staršev in učiteljev za razlikovanje in ocenjevanje okoljskih dejavnikov in nekognitivnih osebnostnih lastnosti. Anketa sošolcev (= vrstniška skupina) ne bo izvedena.
Ker odrasli že tako težko ocenjujejo neodvisno od šolskih ocen, so zlasti otroci v osnovni šoli zelo nekritični. Raziskave so pokazale, da sočutje, pa tudi šolski dosežki (če so znani), še posebej vplivajo na oceno nadarjenosti. Strokovna mnenja, namenjena ocenjevanju nadarjenosti, običajno vsebujejo ne samo očitne podatke (datum, podrobnosti preizkusa inteligence, anamneza, razlog za pregled), ampak predvsem izjave o otrokovem vedenju med testno situacijo in dejanske rezultate pregleda.
Strokovna mnenja se običajno zaključijo z mnenjem psihologa glede ocene nadarjenosti. Te izjave lahko vsebujejo dodatne informacije iz razgovorov s starši in učitelji. Ti intervjuji (glej zgoraj) so lahko še posebej koristni, ker sta obe skupini otroka že spremljali dlje časa in sta otroka lahko spoznali v različnih situacijah.
Kateri test se uporablja za merjenje inteligence, se razlikuje. Ker količnik obveščevalnih podatkov kot tak ni splošno veljaven ukrep, ampak samo odraža trenutno stanje inteligence v zvezi s posameznim testnim postopkom, je treba v takem poročilu opozoriti, kateri postopki so bili uporabljeni. Za vse preskusne postopke, ki jih psiholog uporablja v okviru diagnostike inteligence, morajo veljati določena merila kakovosti objektivnost.
Zato običajno dosežejo dobro zanesljivost, kar pomeni, da pomeni zanesljivost (izmerjena vrednost in resnična vrednost se strinjata z veliko verjetnostjo). Preizkusi inteligence temeljijo na različnih merilih kakovosti, tako da lahko domnevamo, da v pravilnost rezultata testa ni treba dvomiti (= veljavnost). Seveda mora biti rezultat tudi objektiven, torej nanj ne sme vplivati niti med izvedbo niti med ocenjevanjem ali interpretacijo rezultata.
Ker obstaja veliko različnih postopkov za določanje količnika inteligence in s tem za merjenje inteligence in posamezne stopnje razvoja, bomo tukaj kot primere obravnavali le nekaj testnih postopkov. Po eni strani je to posledica precej pogoste uporabe HAWIK-a (Hamburger Wechsler Intelligenztest für Kinder), CFT (Test sejemske inteligence v kulturi) in Münchna Visoka nadarjenost Battery, ki poskuša na poseben način upoštevati različne vidike glede na model nadarjenosti po Hellerju in Hanyju (glej zgoraj). Preizkusi HAWIK z različnimi podtesti, kot so dopolnjevanje slik, splošno znanje, računalniško razmišljanje itd.
praktična, besedna in splošna inteligenca. CFT meri otrokovo individualno sposobnost prepoznavanja pravil in prepoznavanja določenih značilnosti. Prav tako meri, v kolikšni meri je otrok sposoben neverbalnega prepoznavanja in reševanja težav.
Test je sestavljen iz petih različnih podtestov. Eden od testnih postopkov, ki že vključuje anketo učiteljev v obliki kontrolnega seznama, je münchenska akumulatorja Heller in Perleth, ki je trenutno še v fazi razvoja. posebni talenti vključeni v študijo. Tako se poleg splošnih vidikov, ki se nanašajo na otrokove kognitivne sposobnosti, obravnava tudi vprašanje socialne kompetentnosti, motivacije, osebnih interesov ter prevladujočega šolskega in družinskega ozračja. Ta testni postopek bo sprva na voljo v dveh različnih izdajah: kot MHBT za osnovno šolo in kot MHBT za srednjo šolo.
