Septični šok: vzroki, napredovanje, prognoza

Kratek pregled

  • Simptomi: Zelo nizek krvni tlak (hipotenzija), povišana telesna temperatura ali hipotermija, hiperventilacija, v nadaljnjem poteku odpoved organov.
  • Potek in prognoza: zdravstveno stanje se hitro poslabša, potrebna je takojšnja zdravniška pomoč
  • Diagnoza in zdravljenje: pregled meril SOFA ali qSOFA, takojšnja stabilizacija krvnega tlaka s hidracijo in vazopresorsko terapijo, antibiotična terapija, zdravljenje vzroka (npr. odstranitev katetrov, cevk, protez itd.), dodatni ukrepi, kot je nadzor glukoze v krvi
  • Vzroki in dejavniki tveganja: vedno pred sepso, pogosto jo povzročajo bolnišnične klice, redkeje glivice; pojavlja se predvsem pri imunsko oslabljenih, mladih in starejših osebah ter nosečnicah
  • Preventiva: Izven bolnišnice skoraj ni preventivnih ukrepov; sepso je treba diagnosticirati in zdraviti čim prej, da preprečimo septični šok.

Kaj je septični šok?

Kako se manifestira septični šok?

Na začetku bolezni so značilni simptomi sepse:

  • Večinoma vročina
  • Pospešeno bitje srca (tahikardija) s še normalnim krvnim tlakom
  • Znaki okužbe (rdečina, hipertermija, oteklina, slabost, bruhanje itd.) @ Odvisno od vrste okužbe in vrste bolezni – odvisno od vrste okužbe in mesta okužbe)

Ko se sepsa napreduje in se začne septični šok, dodatni simptomi vključujejo:

  • Zmedenost ali motnje zavesti
  • @ Slabo splošno stanje (zmanjšana budnost)
  • Padec krvnega tlaka
  • Hladna in bleda koža, zlasti na dlaneh in nogah – kasneje tudi modro obarvanje kože (cianoza) z marmoriranjem

Kakšne so možnosti preživetja pri septičnem šoku?

Posredovalne snovi imunskega sistema dodatno širijo žile, da bi še naprej izdatno oskrbovali vse organe in telesna tkiva z obilno krvjo. Reakcija, ki do te mere preobremeni srce, saj hkrati velike količine krvi ostanejo na periferiji telesa – rokah in nogah – in ne tečejo nazaj v srce. Tako pri septičnem šoku pride do močnega padca krvnega tlaka, ki hitro dobi življenjsko nevarne razsežnosti. Med potekom septičnega šoka se bolnikovo zdravstveno stanje v nekaj dneh zelo hitro poslabša. Zato je zgodnje zdravljenje ključnega pomena.

Prognoza pri septičnem šoku

Ljudje, ki preživijo septični šok, pogosto utrpijo dolgotrajne poškodbe, na primer zaradi premajhne oskrbe posebej občutljivih organov. Vendar je to odvisno od prizadetih organov in od tega, kako hud je bil na koncu septični šok. Odvisno je tudi od tega, kako dobro se prizadeta oseba odzove na zdravljenje.

Kako se septični šok diagnosticira in zdravi?

Diagnoza

Ker je septični šok posledica prejšnje sepse, se diagnoza postavi tudi z oceno zaporedne ocene odpovedi organa (SOFA) ali hitro oceno SOFA (qSOFA). Ocena qSOFA je najprimernejša pri bolnikih, ki niso na oddelku za intenzivno nego in temelji na srednjem arterijskem krvnem tlaku, frekvenci dihanja in Glasgowski lestvici kome (GCS).

  • Frekvenca dihanja ≥ 22 vdihov na minuto.
  • Motnje zavesti (GCS <15).
  • Sistolični krvni tlak ≤ 100 mmHg

Septični šok se šteje za potrjenega, če so izpolnjena naslednja merila:

  • Povprečni arterijski krvni tlak 65 mmHg ali manj kljub zdravljenju z vazopresorji.
  • Serumske ravni laktata, večje od 2 mmol/l (>18 mg/dl), ki vztrajajo tudi po ustrezni hidraciji
  • Znaki odpovedi organa, kot je zmanjšano uriniranje (oligurija) pri odpovedi ledvic ali dispneja pri odpovedi pljuč

Zdravljenje septičnega šoka

Pri septičnem šoku zdravnik zdravi splošne znake sepse, stabilizira krvni tlak in črpalno funkcijo srca, tako da vsi organi še naprej prejemajo zadostno količino krvi.

Tako imenovane vazopresorske (vazokonstriktorske) snovi, kot je epinefrin ali norepinefrin ali vazopresin, zvišajo krvni tlak, ko ta pade zaradi septičnega šoka.

Antibiotska terapija, uporabljena čim prej, služi za krepitev imunske obrambe telesa in odganjanje okužbe, ki jo povzročajo patogeni. V idealnem primeru je mogoče patogen identificirati s krvnimi preiskavami in preiskavami tkiv. To pomaga izbrati najprimernejše antibiotike. Terapija je potem bolj usmerjena in učinkovita.

Drugi podporni ukrepi so uravnavanje krvnega sladkorja s pomočjo insulina, saj povišan krvni sladkor oslabi imunsko obrambo. Poleg tega se bolnikom, ki še naprej trpijo zaradi nizkega krvnega tlaka (hipotenzije), dajejo tudi kortikosteroidi (kortizol, kortizon). Pomagajo zvišati nizek krvni tlak.

Kaj so vzroki in dejavniki tveganja?

  • Sladkorna bolezen
  • Bolezni jeter
  • Bolezni sečil/genitalnega trakta
  • katetri, vsadki, stenti ali proteze
  • nedavni kirurški posegi
  • imunska pomanjkljivost (HIV/AIDS)
  • krvni rak (levkemija)
  • dolgotrajna uporaba kemoterapevtikov, antibiotikov ali pripravkov kortizona
  • zelo mladi, pa tudi starejši ljudje in nosečnice

Povzročitelji običajno vstopajo v telo skozi pljuča, sečila, žolčnik in prebavni trakt, od koder po krvi potujejo v vse dele telesa.

Natančen bolezenski proces septičnega šoka še ni popolnoma razumljen. Tako kot pri sepsi obstaja povečana obrambna reakcija, pri kateri telo pošilja številne snovi, imenovane vnetni dejavniki, kot so citokini, interlevkini, levkotrieni, histamin, serotonin in obrambne celice (levkociti), da se borijo proti patogenu. S to reakcijo se na primer poveča strjevanje, zato pogosteje nastajajo majhni krvni strdki.

Kako preprečiti septični šok?

Da bi preprečili septični šok, je treba najprej preprečiti zastrupitev krvi. Sepso, ki se razvije izven bolnišničnega bivanja, je težko preprečiti. Vendar splošni higienski ukrepi, kot je umivanje rok in hrane, pomagajo zmanjšati tveganje.

Pri poškodbah z odprtimi ranami morajo prizadeti posamezniki temeljito očistiti in previti rano s čisto vodo, da preprečijo ponovno kontaminacijo in okužbo s patogeni. Priporočljivo je tudi izkoristiti cepljenje za zaščito pred okužbo in se ob sumu na bolezen s povzročiteljem posvetovati z zdravnikom.

S strani zdravnikov je v veliko pomoč celovito izobraževanje o nalezljivih boleznih, ki prinašajo povečano tveganje za sepso, ter celovita ponudba cepljenja. Dobra izobrazba je zelo pomembna, še posebej v rizičnih skupinah.

Če pride do primera septičnega šoka, je največja prioriteta zmanjšati tveganje smrti. To lahko dosežemo z natančno analizo klinične slike, natančno diagnozo in čim zgodnejšim intenzivnim zdravljenjem.