Sončna kap: Kratek pregled
- Kaj storiti v primeru sončne kapi? Prizadeto osebo odpeljite v senco, dvignite zgornji del telesa/glavo, dajte piti, ohladite glavo, umirite se
- Tveganja za sončno kap: Pri hudi sončni kapi lahko možgani otečejo (možganski edem), kar v skrajnih primerih povzroči smrt.
- Kdaj k zdravniku? Če obstajajo znaki hude sončne kapi ali možganskega edema (poslabšanje stanja, izguba zavesti, epileptični napadi itd.).
Pozor!
- Simptomi sončne kapi se običajno ne pojavijo, dokler prizadeta oseba ni dolgo časa na soncu.
- Še posebej ne puščajte otrok samih s sončno kapjo.
- Protibolečinske tablete, kot sta diklofenak ali ibuprofen, naj bolniki jemljejo le po posvetu z zdravnikom.
- Pokličite 911, če prizadeta oseba izgubi zavest ali začne doživljati napade.
Sončna kap: simptomi
Če sta glava ali vrat preveč izpostavljena soncu, lahko pride do sončne kapi. Sprožilci so dolgovalovni toplotni žarki (infrardeči žarki) na sončni svetlobi. Lokalno lahko pregrejejo glavo, dražijo možganske ovojnice in v hujših primerih prizadenejo same možgane. Kako prepoznati sončno kap si lahko preberete v članku Sončna kap – simptomi.
Sončna kap: Kaj storiti?
- Senca: prizadeto osebo premaknite v hladen, senčen prostor, najbolje v hladen, zatemnjen prostor.
- Pravilen položaj: prizadeto osebo položite na hrbet, tako da imata glavo in zgornji del telesa rahlo dvignjena, da razbremenite pritisk na glavo in vrat. Spodaj položite na primer blazino. Priporočljiv je počitek v postelji.
- Hladni obkladki: uporabite jih za hlajenje glave in vratu ter po možnosti trupa prizadete osebe. Uporabite lahko tudi ledene kocke ali "hladilne pakete" ali "ledene pakete", vendar jih nikoli ne polagajte neposredno na kožo, vedno s plastjo blaga vmes (nevarnost ozeblin!).
- Pomiritev: Še posebej otroke s sončno kapjo je treba pomiriti in jih ne puščati samih, dokler neprijetni simptomi ne izzvenijo.
- Pijte veliko tekočine: Zagotovite, da prizadeta oseba pije veliko tekočine (vendar ne ledeno mrzle!), če ni motenj zavesti.
- Klic v sili: Nujno pokličite, če bolnik izgubi zavest, se njegovo stanje ne izboljša hitro ali se celo opazno poslabša.
Protibolečinska sredstva, kot sta ibuprofen ali diklofenak, je treba dati kot prvo pomoč pri sončni kapi le po zdravniškem posvetu. V primeru zelo hude sončne ali vročinske kapi teh zdravil ne smemo uporabljati – v tem primeru takoj obvestite urgentnega zdravnika!
Sončna kap: Domača zdravila
Če je bilo bivanje na soncu povezano z močnim potenjem, je prizadeta oseba morda izgubila veliko mineralov. Nato lahko žličko soli vmešajte v skodelico ohlajenega čaja ali kozarec vode in pustite, da prizadeta oseba vse skupaj popije. Če je potrebno, je lahko koristna tudi raztopina elektrolitov iz lekarne za nadomestitev izgube soli zaradi močnega potenja (ali bruhanja).
Domača zdravila imajo svoje meje. Če simptomi trajajo dlje časa, se ne izboljšajo ali se celo poslabšajo, se vedno posvetujte z zdravnikom.
Sončna kap: Homeopatija
Nekateri ljudje se pri različnih težavah zanašajo na podporo homeopatije. Na primer, homeopatska zdravila Natrium carbonicum, Belladonna in Glonoinum naj bi bila v pomoč pri sončni kapi.
Koncept homeopatije in njena specifična učinkovitost sta v znanosti sporna in s študijami nista jasno dokazana.
Sončna kap: Tveganja
Tipični znaki sončne kapi vključujejo simptome, kot so svetlo rdeča, vroča glava, glavobol, omotica in utrujenost. Možni so tudi slabost, bruhanje in blago povišana telesna temperatura.
Pri sončni udarci pa cirkulacija običajno ni prizadeta. Zato le zelo redko obstaja življenjska nevarnost, na primer, če se kot zaplet hude sončne kapi razvije tako imenovani možganski edem. Gre za kopičenje tekočine v možganskem tkivu: zaradi vnetnih procesov ob sončnem udaru so žilne stene bolj prepustne, tako da več tekočine uide v tkivo – možgani nabreknejo in pritisnejo na lobanjsko steno, ki pa ne more uiti. Torej, bolj kot je otekanje možganov izraženo, večji je pritisk v lobanji. To lahko poškoduje občutljive možganske celice. Poleg tega visok pritisk stisne najfinejše krvne žile, kar vpliva na oskrbo živčnih celic.
Poleg glavobolov, slabosti, bruhanja in omotice lahko zvišanje intrakranialnega tlaka med drugim povzroči naslednje simptome:
- Krči (epileptični napadi)
- Motnje zavesti (kot so zmedenost, zaspanost in celo koma)
- Zmanjšano dihanje do zastoja dihanja (depresija dihanja)
Znaki sončne kapi pri majhnih otrocih
Sončna kap: Kdaj k zdravniku?
Ali je treba obiskati zdravnika, je odvisno od tega, kako huda je sončna kap in kako se razvija bolnikovo stanje. V večini primerov simptomi izzvenijo v nekaj urah do največ dveh dneh. Odrasli pogosto okrevajo hitreje kot otroci.
Če pa se bolnikovo stanje ne izboljša ali se celo poslabša do nezavesti, bolnika nemudoma odpeljite k zdravniku ali pokličite dežurnega zdravnika!
Sončna kap: Pregledi pri zdravniku
Pri sumu na sončno kap zdravnik najprej zbere anamnezo (anamnezo). To pomeni: bolniku ali staršem (če gre za prizadete otroke) postavlja različna vprašanja, ki so pomembna za diagnozo. Primeri:
- Koliko časa ste bili vi/vaš otrok na soncu?
- Kakšne pritožbe so se pojavile?
- Kdaj natančno so se pojavili simptomi?
- Ali ste vi/vaš otrok opazili kakšne motnje zavesti, kot je zmedenost?
- Ali obstajajo znana že obstoječa stanja?
Fizični pregledi
V naslednjem koraku zdravnik bolniku izmeri telesno temperaturo, krvni tlak in srčni utrip. V primeru sončne kapi so vsi trije parametri navadno nepomembni. Pomembna je tudi temperatura kože na glavi ali čelu. Pogosto je povišan pri sončni kapi. Lasišče je lahko tudi vidno rdeče.
Poleg tega bo zdravnik s preprostimi vprašanji preveril pacientovo orientacijo glede časa in kraja ter testiral reflekse možganskega debla (npr. zenični refleks).
V primeru sončne kapi nadaljnji pregledi običajno niso potrebni. Le če je bolnikova cirkulacija nestabilna ali če zdravnik sumi na povečan intrakranialni tlak, so ustrezne dodatne preiskave.
Pregledi pri sumu na možganski edem
Če obstaja sum na povečan intrakranialni tlak zaradi možganskega edema, lahko slikovni postopki, kot sta računalniška tomografija (CT) ali slikanje z magnetno resonanco (MRI), zagotovijo jasnost.
Če s temi preiskavami ne ugotovimo znakov povečanega intrakranialnega tlaka, pregledamo likvor (cerebrospinalno tekočino). Če je vzrok simptomov bakterija ali virus, najdemo tipične sledi v cerebrospinalni tekočini; nasprotno pa so izvidi normalni pri sončnici. Vzorec likvorja dobimo s punkcijo cerebrospinalne tekočine.
Izključitev drugih vzrokov
Zdravnik mora pri pregledu upoštevati, da se simptomi, kakršni so pri sončni kapi, lahko pojavijo tudi pri drugih boleznih. Tej vključujejo:
- Toplotna izčrpanost in vročinski udar: ti dve stanji sta podobni hudemu sončnemu udaru. Vendar pa je razlika zelo pomembna, ker toplotna izčrpanost in toplotni udar zahtevata različno obravnavo.
- Meningitis: sončno kap pogosto spremlja blago vnetje možganskih ovojnic. Takrat se lahko pojavijo simptomi, podobni simptomom bakterijskega ali virusnega meningitisa. Običajno pa je bakterijski meningitis povezan z visoko vročino, za razliko od sončne kapi.
- Možganska kap: Pojavi se, ko je dotok krvi v dele možganov akutno prekinjen (na primer zaradi strdka). Možni znaki so hudi glavoboli, zaspanost in omotica – simptomi, ki se lahko pojavijo tudi pri sončni udarci.
Sončna kap: Zdravljenje pri zdravniku
Zdravljenje sončne kapi je odvisno od njene resnosti. Praviloma lahko sončno kap dobro pozdravimo sami (ležanje v hladnem, zatemnjenem prostoru, pitje veliko tekočine ipd.). V hudih primerih (na primer, ko pride do izgube zavesti) je potrebno zdravljenje v bolnišnici, lahko tudi na oddelku za intenzivno nego.
Na primer, zdravnik lahko bolniku daje infuzije za stabilizacijo krvnega obtoka. Pri povečanem intrakranialnem tlaku lahko med drugim pomagajo nekatera zdravila. Epileptične napade, ki se lahko pojavijo ob hudi sončni kapi, lahko zdravimo tudi z zdravili.
Preprečite sončno kap
Če se (dolgotrajnemu) bivanju na soncu ne moremo izogniti, si vsaj pokrijmo glavo. Zaščita pred soncem (npr. za dojenčke ali plešaste) je neučinkovita kot zaščita glave. Le delno blokira ultravijolične žarke, ne pa tudi toplotnih žarkov (infrardečih žarkov), ki povzročajo sončno kap. Proti tem lahko pomagajo le pokrivala, kot so šal, klobuk ali kapa.
Posebej priporočljiva so pokrivala, ki ne prepuščajo sončnim žarkom do lobanje in tako preprečujejo segrevanje. To so predvsem svetla pokrivala: odbijajo večino sončne svetlobe. To pomeni, da se glava spodaj ne more tako segreti kot na primer pod črnim tekstilom. To učinkovito preprečuje sončno kap.
