Stopnja invalidnosti (GdB)
Stopnja invalidnosti (na kratko GdB) je merilo prizadetosti posameznika v vsakdanjem življenju zaradi posledic bolezni. Sindrom obstruktivne apneje v spanju ima lahko tudi daljnosežne posledice za prizadete in njegove učinke je mogoče delno prepoznati s pomočjo GdB. Za to obstaja nekaj smernic, ki jih lahko uporabimo kot okvirno vodilo.
Sindrom obstruktivne apneje v spanju brez potrebe po nočnem prezračevanje je mogoče pripisati do GdB 10, medtem ko je zdravljenje s CPAP in BIPAP priznano z do GdB 20. Če terapija ni mogoča ali stanje ostaja slab kljub izčrpanim terapevtskim ukrepom, kar lahko privede do prepoznavanja hude invalidnosti (tj. GdB 50). Vendar je treba pri določanju GdB vedno upoštevati vse dejavnike pacienta, da lahko čim bolj popolno predstavi vse funkcionalne okvare. Zgoraj omenjene vrednosti bi zato morali obravnavati le kot smernice.
Diagnoza
Laboratorijski pregled spanja se uporablja za zanesljivo diagnozo sindroma apneje v spanju. Pacient spi eno noč v laboratoriju za spanje in med spanjem, poleg možganov valov, vsebnost kisika v kri, pogostost dihanje, pulz in kri izmerijo se tlak in pretok dihanja. Z vsemi temi informacijami je za bolnika s sindromom apneje v spanju mogoče dobiti celotno sliko telesne funkcije med spanjem.
Poleg tega sindrom apneje v spanju bolniki morajo videti svoje uho, nos in zdravnik za grlo, ki bo bolnika pregledal za morebitno dihanje ovire: nosna polipi, zelo veliki žrelni tonzili, nagnjeni nosni septum ali zelo velik jezik lahko povzročijo težave z dihanjem med spanjem in se zato imenujejo "ovire pri dihanju". Če obstaja dovolj suma o prisotnosti sindroma obstruktivne apneje v spanju, ga je mogoče ambulantno diagnosticirati s tako imenovanim nelaboratorijskim spremljanje sistemov (NLMS). Gre za kompaktne naprave, ki beležijo parametre, kot so dihanje zvoki, nasičenost kisika v kri, srce hitrost in dihalni tok (nosni tok) ponoči, ki ga prizadeta oseba preživi doma. Podatki se ovrednotijo v zdravniški ordinaciji ali v laboratoriju za spanje. Poleg tega je to diagnozo mogoče opraviti tudi v laboratoriju za spanje, kjer prenočimo eno ali dve noči, poleg zgoraj omenjenih podatkov pa še EEG (elektro-encefalogram, snemanje možganov valovi), dolgoročno krvni tlak, srce lahko se izvajajo valovi (EKG) in video posnetki (polisomnografija).
