Ti simptomi kažejo na kalcifikacijo trebušne arterije
Kalcifikacija trebuha arterije je pogosto zelo dolgo časa brez simptomov. Trebušna aorta ima zelo velik premer, zato majhne kalcinacije zmanjšajo kri pretok le zelo rahlo, zato ni simptomov. Simptomi pomanjkanja kri pretok se lahko pojavi le v primeru močnih oblog in večje omejitve pretoka krvi.
Ti lahko na primer prizadenejo noge in običajno se prvi simptomi pojavijo, ko tek ker mišice niso dovolj preskrbljene s kisikom. Tudi organi, kot so ledvice, lahko trpijo zaradi pomanjkanja kri kroženje, kar ima za posledico krvni tlak iztirjenja in okvare pri izločanju urina. V večini primerov se pojavijo kalcifikacije trebuha arterije spremljajo kalcifikacije drugih plovila.
O srcena primer lahko vpliva, tako da a srčni napad ali pritisk na v prsih med fizičnimi napori je lahko tudi znak kalcifikacije trebušne aorte. Ta tema vas lahko zanima tudi:
- Simptomi arterioskleroze
Bolečina v trebušni arteriji običajno ni posledica poapnenja. Precej, bolečina v drugih delih telesa je posledica pomanjkanja krvnega obtoka. Na primer, noge tečejo pri fizičnem naporu.
bolečina v trebušni aorti ali trebušni votlini kaže na razvoj a anevrizma aorte, tj. izboklina trebuha arterije. To je lahko zaplet pri kalcifikaciji sten posode. V najslabšem primeru se lahko stena trebušne aorte strga.
Vendar se to zgodi le v izjemno napredni fazi bolezni. Najmočnejši bolečina v trebušni aorti, ki se lahko projicira na trebuh ali hrbet. Če je napaka na steni posode velika, lahko prizadeti posamezniki v nekaj minutah izkrvavijo.
Kako zdraviti kalcifikacijo trebušne aorte
Kalcifikacija trebušne arterije se običajno zdravi konzervativno, torej nekirurško. Sprva človek celo poskusi terapijo brez zdravil. Vendar to zahteva celovito spremembo življenjskega sloga.
Škodljive snovi, kot sta alkohol in nikotin popolnoma izogniti. Poleg tega je treba vadbo vključiti v vsakdanje življenje. Vsaj 150 minut telesne aktivnosti na teden je smernica, ki jo je treba doseči.
O prehrana je treba tudi spremeniti. Uživati je treba veliko sadja in zelenjave. Izogibati se je treba posebej mastni hrani, zlasti tisti, ki vsebuje "slabe" maščobe (LDL).
Po drugi strani pa je treba jesti več "dobrih" maščob (HDL), ki jih na primer vsebujejo oreški in ribe. Tudi sladka hrana z veliko sladkorja je škodljiva. Če sprememba življenjskega sloga ne uspe, se lahko uporabi dodatno zdravljenje z zdravili.
To je sestavljeno iz prilagajanja krvni tlak, in če je raven maščob v krvi visoka, holesterol-Zdravila je treba zmanjšati. Če zadevna oseba trpi tudi zaradi sladkorna bolezen, to je treba čim bolj prilagoditi z uporabo antidiabetikov. Običajno se med operacijo najprej uporabi minimalno invaziven postopek.
V tem postopku je tako imenovana stent, tj. žična mreža napreduje vzdolž dolge žice preko dimeljske arterije in v trebušno arterijo. Tam se kalcifikacija odstrani, kolikor je mogoče, in stent se vstavi v prizadeti del trebušne aorte. Če je kalcifikacija prevelika ali če je odhajajoča plovila trebušne arterije, kot so ledvične arterije, je treba razmisliti tudi o večji operaciji.
To vključuje zamenjavo originalne posode s protezo. To operacijo lahko izvedemo tudi z vložilno tehniko, pri kateri se razreže trebušna arterija, vstavi proteza in arterija nato zašije nazaj na protezo. Operacija pogosto sprva ni mogoča, če je kalcificirana trebušna aorta.
Bolezen je običajno mogoče zdraviti leta ali celo desetletja s prilagoditvami življenjskega sloga in z zdravili. Če pa je kalcifikacija tako huda, da se pojavijo resne težave s krvnim obtokom, je treba izvesti operacijo. To lahko storimo minimalno invazivno, tj. Brez velikih vreznin na trebuhu, da odstranimo nekatere kalcifikacije.
Za stabilizacijo trebušne aorte a stent, vrsta žične mreže, se nato običajno vstavi. Večje operacije, pri katerih je treba prizadeti del trebušne aorte nadomestiti s protezo, so potrebne le v zelo naprednih fazah. Uporabljajo se, kadar implantacija stenta ni dovolj obetavna.
O prehrana za žilne kalcifikacije v veliki meri temelji na vrstah maščob, ki jih nekdo poje. Dobro holesterol ima zaščitni učinek na plovila, medtem ko slab holesterol spodbuja razvoj arterioskleroza. Človek si mora torej vzeti čim manj nasičenih maščobnih kislin.
Te so vsebovane predvsem v živalskih maščobah, torej v mesu. Poleg tega vsebuje Frittierfett v veliki meri te nasičene maščobne kisline. Rastlinska maščoba pa je še posebej dragocena.
Poleg rastlinske margarine in oljčnega olja so tudi oreški in ribe pomemben vir dobre maščobe. Zato ni pomembno, da maščobe popolnoma odstranimo iz prehrana, ampak raje bodite pozorni na vir maščobe. Poleg tega sadje in zelenjava s svojimi vlakninami in vitamini zelo pozitivno vplivajo tudi na vaskularni sistem. Praviloma zadostuje približno 5 porcij (50 g) sadja na dan in 250 g zelenjave, da odrasla oseba pokrije potrebe po vitaminu.
Vsi članki v tej seriji:
