Migrena: vrste, simptomi, sprožilci

Kratek pregled

  • Kaj je migrena? Glavobol s ponavljajočimi se, hudimi, običajno enostranskimi napadi bolečine
  • Oblike: vključno z migreno brez avre (s podtipi, kot je čista menstrualna migrena brez avre), migrena z avro (npr. migrena z avro možganskega debla, hemiplegična migrena, čista menstrualna migrena z avro), kronična migrena, zapleti migrene (kot je migrenski infarkt)
  • Vzroki: še niso povsem znani; obstaja sum na genetsko predispozicijo, na podlagi katere različni notranji in zunanji dejavniki (»sprožilci«) sprožijo bolečine
  • Možni sprožilci: npr. stres, določena hrana in poživila, določene vremenske razmere, hormonska nihanja (npr. med menstrualnim ciklom)
  • Diagnostika: anamneza (anamneza), telesni in nevrološki pregled; po potrebi dodatne preiskave (npr. MRI).
  • Prognoza: ni ozdravljiv, vendar se lahko zmanjša intenzivnost in pogostost napadov; pogosto se izboljša s starostjo, včasih izgine pri ženskah po menopavzi.

Migrena: Opis

Ljudje, ki trpijo za migreno, doživljajo napade glavobola v nerednih intervalih. Bolečina običajno prizadene samo eno stran glave in jo bolniki opisujejo kot utripajočo, udarjajočo ali vrtajočo. S fizičnim naporom se stopnjuje. Migrenske glavobole pogosto spremljajo različni drugi simptomi, kot so slabost, bruhanje ali motnje vida.

Migrene so za tenzijskimi glavoboli druga najpogostejša oblika glavobola. Glede na raziskavo o globalnem bremenu bolezni iz leta 2016 je to šesta najpogostejša bolezen med vsemi.

Vrste migrene

Mednarodno združenje za glavobole (IHS) razlikuje med različnimi oblikami migrene. Tej vključujejo

1. migrena brez avre, s tremi podvrstami:

  • Povsem menstrualna migrena brez avre
  • Z menstruacijo povezana migrena brez avre
  • Nemenstrualna migrena brez avre

2. migrena z avro, z različnimi podtipi, kot so...

  • Migrena z muro možganskega debla (prej: bazilarna migrena)
  • Hemiplegična migrena
  • Retinalna migrena
  • Čisto menstrualna migrena z avro
  • Menstrualno povezana migrena z avro
  • Nemenstrualna migrena z avro

3. kronična migrena

4. zapleti migrene, kot so...

  • Status migraenozus
  • migrenski infarkt
  • Epileptični napad, ki ga sproži migrenska avra

5. verjetna migrena z ali brez avre

6. epizodni sindromi, ki so lahko povezani z migreno, npr.

  • Ponavljajoče se gastrointestinalne motnje (npr. trebušna migrena)
  • Vestibularna migrena

Ni nujno, da bolniki z migreno trpijo vedno za eno in isto obliko migrene. Na primer, nekdo, ki pogosto doživlja migrenske napade z avro, ima lahko tudi napade brez avre.

Spodaj boste našli podrobnejše informacije o izbranih oblikah migrene:

Migrena brez avre

Migrena brez avre pri ženskah z menstruacijo

Pri nekaterih ženskah se migrenski napadi pojavijo v povezavi z menstruacijo. To omogoča razlikovanje med podvrstami bolezni. Zgornja merila za »migreno brez avre« so izpolnjena v vseh primerih, vendar velja tudi naslednje:

  • Čisto menstrualna migrena brez avre: migrenski napadi se pojavijo izključno dva dni pred ali tri dni po nastopu menstruacije, v vsaj dveh od treh menstrualnih ciklov. Preostali del ciklusa je vedno brez migrene.

Napadi migrene, ki se pojavijo med menstruacijo, so običajno daljši in jih spremlja močnejša slabost kot napadi zunaj menstrualnega ciklusa.

Ženske z menstruacijo z migrenskimi napadi, ki izpolnjujejo merila "migrene brez avre", vendar ne z izključno menstrualno migreno brez avre, povezane z menstruacijo, se imenujejo tudi nemenstrualna migrena brez avre.

Migrena z auro

Ta oblika migrene, prej znana kot »migraine accompagnée« (iz francoskega »accompagner« = spremljati), je veliko redkejša od migrene brez avre.

Zdravniki uporabljajo izraz "avra" za opisovanje motenj vida in drugih nevroloških simptomov, ki so običajno pred fazo glavobola, lahko pa se pojavijo tudi skupaj z njo. Včasih obstaja samo avra – brez spremljajočega ali kasnejšega migrenskega glavobola (podtip »tipična avra brez glavobola«, prej imenovana tudi »migrena brez migrene«).

  • Motnje vida (kot so svetlobni bliski, utripanje, videnje nazobčanih črt, izguba vidnega polja = skotom) – so najpogostejši simptomi migrenske avre
  • Motnja govora (afazija)
  • Nenormalni občutki (senzorične motnje), kot je otrplost ali mravljinčenje (npr. v eni roki)
  • Nepopolna paraliza (pareza)
  • omotica

Avra ali možganska kap?

Tudi simptomi migrenske avre so začasni in za razliko od možganske kapi ne puščajo trajnih poškodb.

V bolnišnici lahko z računalniško tomografijo (CT) ali magnetno resonanco (MRI) natančno ugotovimo, ali gre za možgansko kap ali migreno – oziroma natančneje za simptome avre.

Migrena z avro pri ženskah z menstruacijo

Migrena z avro možganskega debla

Migrena z avro možganskega debla je oblika migrene z avro, pri kateri je mogoče simptome avre jasno pripisati možganskemu deblu. Motorični in mrežnični simptomi pa so odsotni.

Simptomi avre možganskega debla so lahko

  • Motnje govora (dizartrija)
  • Omotica (brez zaspanosti!)
  • Zvonjenje v ušesih (tinitus)
  • Izguba sluha
  • Dvojni vid (brez zamegljenega vida!)
  • Motnje koordinacije gibanja (ataksija)
  • Motnje zavesti

Hemiplegična migrena

Druga oblika "migrene z avro" je hemiplegična migrena (znana tudi kot "komplicirana migrena"). Zanj je značilna motorična oslabelost kot del avre. Poleg tega obstajajo simptomi na področju vida, občutljivosti in/ali govora ali jezika.

Motorična oslabelost pri napadu hemiplegične migrene običajno popolnoma izgine v 72 urah. Vendar pa lahko včasih traja več tednov.

Podoblike

Sporadična hemiplegična migrena (SHM) je prisotna pri bolnikih, pri katerih noben sorodnik v prvem ali drugem kolenu (npr. mati, otrok, dedek, brat) prav tako ne trpi za to obliko migrene.

Če pa imata vsaj dva sorodnika v prvem ali drugem kolenu migrenske napade z motorično oslabelostjo, zdravniki diagnosticirajo družinsko hemiplegično migreno (FHM).

Retinalna migrena

Retinalna migrena (mrežnična migrena) je redka. Zanj so značilni ponavljajoči se napadi enostranskih motenj vida, kot je utripanje pred očmi, izpad vidnega polja (skotom) ali – zelo redko – začasna slepota. Poleg tega je pri tej očesni migreni izpolnjen vsaj eden od naslednjih treh kriterijev:

  • Simptomi se razvijajo postopoma v petih ali več minutah.
  • Trajajo od pet minut do ene ure.
  • Ob ali v 60 minutah se pojavijo tudi migrenski glavoboli.

Ni migrena: oftalmološka migrena

Ko govorimo o očesnih migrenah, se pogosto uporablja izraz "oftalmoplegična migrena" (oftalmoplegija = paraliza očesnih mišic). To staro ime pomeni stanje, ki ga Mednarodno združenje za glavobole ne uvršča več med oblike migrene, temveč ga uvrščajo v skupino nevropatij in obraznih bolečin. Zdaj je znana kot "ponavljajoča se boleča oftalmoplegična nevropatija".

Po nekaterih podatkih raziskav se lahko glavoboli pojavijo tudi do 14 dni pred paralizo očesne mišice.

Kronična migrena

Če ima nekdo glavobole* vsaj 15 dni na mesec več kot tri mesece in če imajo ti vsaj osem dni na mesec značilnosti migrenskih glavobolov, zdravnik diagnosticira kronično migreno. Lahko se razvije iz migrene brez avre in/ali migrene z avro.

Status migraenozus

Migrenski status (status migränosus) je zaplet migrene, ki se lahko pojavi tako pri migreni z avro kot migreni brez avre. Prizadeta oseba doživi migrenski napad, ki traja dlje kot 72 ur in pri katerem glavobol in/ali z njim povezani simptomi močno prizadenejo prizadeto osebo.

Migrenski infarkt

Epileptični napad, ki ga sproži migrenska avra

Drug možen zaplet migrene z avro je epileptični napad, ki se pojavi med ali v eni uri po migrenskem napadu z avro. Včasih ta redek zaplet migrene imenujemo tudi migralepsija.

Ponavljajoče se gastrointestinalne motnje

Podvrsta je abdominalna migrena, ki prizadene predvsem otroke. Zanj so značilni ponavljajoči se, nepojasnjeni, zmerni do hudi napadi bolečine v trebuhu, ki trajajo od dve do 72 ur. Spremljata jih vsaj dva od naslednjih simptomov: izguba apetita, bledica, slabost in bruhanje. Med temi napadi se glavoboli ne pojavijo. V obdobju med dvema napadoma so prizadeti brez simptomov.

Vestibularna migrena

To vključuje na primer spontano vrtoglavico, pri kateri imate varljiv občutek, da se sami premikate (notranja vrtoglavica) ali da se tisto, kar vidite okoli sebe, obrača ali teče (zunanja vrtoglavica). Tudi položajna vrtoglavica je primer vestibularnega simptoma – kot tudi vrtoglavica s slabostjo, ki jo sprožijo gibi glave (vrtoglavica v smislu motene orientacije v prostoru).

  • Glavobol z vsaj dvema od naslednjih štirih značilnosti: lokaliziran na eni strani, utripajoč, zmerna do huda intenzivnost, poslabšan zaradi rutinske telesne dejavnosti
  • Odpor do svetlobe in zvoka (fotofobija in fonofobija)
  • Vidna avra (tj. motnje vida, kot so bliski svetlobe)

Stara imena za vestibularno migreno so z migreno povezana vrtoglavica, z migreno povezana vestibulopatija in migrenska vrtoglavica.

Prekriva se z boleznijo notranjega ušesa

Obstaja tudi veliko bolnikov, ki kažejo značilnosti obeh bolezni. Razmerje med boleznimi mehanizmov vestibularne migrene in Menierove bolezni je še vedno nejasno.

Migrena pri otrocih

Pri otrocih se migrenski glavoboli pogosto pojavljajo na obeh straneh in prizadenejo predvsem čelo in sence. Vendar pa obstajajo druge razlike z migrenami pri odraslih:

Ta drugačen vzorec simptomov pomeni, da migrene pri otrocih dolgo časa ostanejo neprepoznane. To otežuje dejstvo, da majhni otroci še ne morejo ustrezno izraziti svojih simptomov.

Pogosto ga sproži stres

Migrene pri otrocih zelo pogosto sproži stres. To je lahko fizično, na primer zaradi utrujenosti, izčrpanosti, prekomerne stimulacije, pomanjkanja hidracije ali premalo hrane. Čustveni stres, kot so konflikti doma ali prepiri s sošolci, lahko prav tako sproži migrenske napade pri otrocih.

Majhna zdravila

Če so potrebna podporna zdravila, zdravniki otrokom pogosto predpišejo drugačna zdravila kot odraslim bolnikom.

Podrobne informacije o tej temi najdete v članku Migrena pri otrocih.

Migrena: simptomi

Najpomembnejši simptom migrene je močan, običajno enostranski glavobol. Pojavijo se tudi drugi simptomi, kot sta fotofobija ali odpor do hrupa. Poleg tega lahko pred migrenskim glavobolom ali ga spremljajo različni nevrološki izpadi (znani tudi kot avra). Migrenski glavoboli redko izostanejo.

Simptomi migrene v štirih fazah

  • Predfaza (prodromalna faza)
  • Faza avre
  • Faza glavobola
  • Faza regresije

Simptomi v predhodni fazi migrene (prodromalna faza)

Včasih se nekaj ur ali dva dni pred migreno pojavijo znaki, ki napovedujejo prihajajoči napad. Sem sodijo npr

  • Nihanje razpoloženja, spremembe razpoloženja
  • Hrepenenje ali izguba apetita
  • Težave pri branju in pisanju
  • Povečano zehanje
  • povečano uriniranje (poliurija)
  • Povečana žeja (polidipsija)

Simptomi migrene v fazi avre

Vizualni simptomi: Takšne motnje vida so najpogostejši simptomi avre. Oboleli pogosto vidijo nazobčan lik, ki po obliki spominja na nekdanje utrdbe (trdbe) in se zato imenuje utrdba. Cikcak lik se počasi širi v desno ali levo. Medtem ko periferna cona utripa, se lahko v sredini pojavi izpad vidnega polja (skotom) – črna ali siva »pika«. Na prizadetem območju vidnega polja pacient sploh ne zaznava predmetov (absolutni skotom) ali le v manjši meri (relativni skotom).

senzorični simptomi: Za motnjami vida so senzorične motnje v obliki vbodov podobnih občutkov (parestezije) drugi najpogostejši simptom avre. Ti občutki se počasi širijo od točke izvora in lahko sčasoma prizadenejo večji ali manjši del ene strani telesa (vključno z jezikom, na primer).

Simptomi v zvezi z govorom in/ali jezikom

Simptomi možganskega debla: To so tipični znaki migrene z avro možganskega debla (glejte zgoraj). Sem spadajo šumenje v ušesih (tinitus), dvojni vid, motnje govora in zavesti. Pri družinski hemiplegični migreni so simptomi možganskega debla zelo pogosto prisotni tudi med fazo avre.

Retinalni simptomi: Pri retinalni migreni avra vključuje retinalne simptome, kot so nenadno utripanje pred očmi, izguba vidnega polja in celo slepota.

Simptomi migrene v fazi glavobola

Trajanje migrenskih glavobolov se giblje od nekaj ur do treh dni. Obdobje se lahko spreminja od napada do napada.

Enostranski migrenski glavoboli lahko spremenijo stran glave med napadom ali od napada do napada.

Slabost in bruhanje: Slabost in bruhanje sta pogosta spremljajoča simptoma migrene. Znanstveniki domnevajo, da je vzrok za to porušeno ravnovesje serotonina pri številnih obolelih. Serotonin je posrednik (oddajnik) v telesu, ki deluje tako v možganih kot tudi v prebavilih in na mnogih drugih delih telesa.

Poslabšanje zaradi aktivnosti: simptome migrene lahko poslabša fizična aktivnost, kar pa ne velja za tenzijske glavobole – najpogostejšo vrsto glavobola. Tudi zmerna vadba, kot je plezanje po stopnicah ali nošenje nakupovalnih vrečk, lahko poslabša migrenske glavobole in nelagodje.

Simptomi migrene v fazi okrevanja

Vzemite simptome migrene resno

Splošno pravilo je, da mora vsak, ki ima pogoste simptome migrene, obiskati zdravnika. Lahko priporočijo učinkovite ukrepe za zdravljenje in preprečevanje migrene.

V nekaterih primerih se izkaže, da simptomi sploh niso posledica migrene, ampak druge bolezni – na primer žilne malformacije (anevrizma) ali tumorja v možganih. Te je treba zdraviti v zgodnji fazi!

Migrena: vzroki

Genetska nagnjenost

Po mnenju strokovnjakov migrena na splošno temelji na poligenetski predispoziciji: spremembe (mutacije) več genov povečajo tveganje za migreno. Nekateri od teh genov sodelujejo pri uravnavanju nevroloških tokokrogov v možganih.

Drugi so povezani z razvojem oksidativnega stresa (povečana koncentracija agresivnih kisikovih spojin, ki poškodujejo celice). Vendar pa natančni biološki mehanizmi, s katerimi te genske mutacije spodbujajo migreno, še niso pojasnjeni.

Družinska hemiplegična migrena (FHM) ne temelji na genetskih spremembah v več genih, temveč le v enem samem genu – gre torej za monogenetično bolezen. Glede na prizadeti gen obstajajo štirje podtipi FHM:

  • FHM1: Na gen CACNA1A na kromosomu 19 vplivajo mutacije.
  • FHM2: Tukaj je gen ATP1A2 na kromosomu 1 mutiran.
  • FHM3: To je posledica mutacij v genu SCN1A na kromosomu 2.

Omenjeni geni vsebujejo navodila za komponente različnih ionskih kanalčkov. To so velike beljakovine v celičnih membranah, ki omogočajo prehod električno nabitih delcev (ionov) skozi membrano.

Sprožilci migrene

Različni sprožilci migrene lahko povzročijo migrenski napad, če obstaja genetska predispozicija. Kateri dejavniki »sprožijo« napad v posameznih primerih, se razlikuje od osebe do osebe. Tukaj je nekaj primerov:

Spremembe v ciklu spanja in budnosti: lahko povzročijo stresno reakcijo v telesu in tako postanejo sprožilec migrene. Prizadeti so na primer ljudje z izmenskim delom ali potniki na dolge razdalje. Tveganje za napad migrene se poveča tudi po zelo nemirni noči.

Vreme/spremembe vremena: Ni posebnega "migrenskega vremena", ki bi sprožilo napade pri vseh bolnikih. Vendar se mnogi bolniki z migreno občutljivo odzovejo na topel in vlažen nevihtni zrak, močne nevihte, fehn ali zelo močno svetlobo na dan brez oblačka. Pri nekaterih pa mraz sproži migrenske napade. Tudi podnebne spremembe zaradi potovanj (in s tem povezanih naporov) lahko sprožijo migrene.

Napadi migrene se pogosto začnejo, ko ste jedli premalo (zaradi hipoglikemije).

Dnevnik migrene razkriva sprožilne dejavnike

Če želite izvedeti svoje osebne sprožilne dejavnike, morate voditi dnevnik migrene. Tam morate dokumentirati naslednje stvari:

  • Čas dneva, trajanje in intenzivnost migrenskih napadov
  • kakršne koli simptome avre
  • kateri koli drugi spremljajoči simptomi
  • pijačo in hrano, zaužito pred začetkom migrenskega napada
  • fizični napor ali stres pred napadom migrene
  • drugi posebni dogodki pred napadom migrene (npr. dolg let, obisk savne)
  • Čas in trajanje menstruacije
  • Vnos hormonov

Te opombe lahko pogosto uporabite za prepoznavanje vzorca in identifikacijo osebnih sprožilcev migrene – na primer, če ste nagnjeni k migrenskemu napadu po dolgem, stresnem dnevu v službi ali po pitju alkohola.

Obstajajo tudi že pripravljeni koledarji glavobolov za en mesec, v katere je mogoče zabeležiti zgornje podatke – na voljo pri nas in v združenjih za migreno/glavobol:

  • Nemško društvo za migrene in glavobole: https://www.dmkg.de/patienten/dmkg-kopfschmerzkalender
  • Avstrijsko društvo za glavobole: https://www.oeksg.at/index.php/infos/praxismaterial-kalender

Migrena: Kaj se dogaja v glavi?

Kot rečeno, ne le vzroki migrene, ampak tudi osnovni mehanizmi bolezni še niso natančno znani. Obstajajo pa hipoteze oziroma teorije o tem, kaj se med migreno dogaja v glavi.

Kako se razvije migrenski glavobol?

  • Aktivirajo se nociceptivna živčna vlakna (specializirana za bolečinske dražljaje) v možganskih ovojnicah – po možnosti s signali iz hipotalamusa.
  • Aktivirana živčna vlakna sproščajo nevropeptide (= majhne beljakovine, ki jih živčne celice sproščajo kot posredovalne snovi). Posledično nastanejo manjša vnetja in razširijo se krvne žile možganskih ovojnic. Po dosedanjih spoznanjih ima pri tem ključno vlogo prenašalna snov CGRP (calcitonin gen-related peptide).
  • Signali potujejo od trigeminalnega ganglija do možganskega debla in od tam do talamusa.
  • Signali nato potujejo naprej do možganske skorje, kjer se zazna bolečina.

Kako se razvije migrenska avra?

V zvezi z razvojem migrenske avre mnogi strokovnjaki danes predpostavljajo tako imenovano »širečo depresijo« ali »kortikalno širjenje depresije«:

Migrena: pregledi in diagnoza

Če sumite, da imate migrene, je vaš družinski zdravnik prava oseba, na katero se morate najprej obrniti. Morda vas bodo napotili k nevrologu ali zdravniku, ki je specializiran za glavobole.

Odvzem anamneze (anamneza)

Zdravnik vas bo najprej povprašal o simptomih in morebitnih predhodnih boleznih, da ugotovi vašo anamnezo (anamnezo). Pomembno je, da svoje simptome in njihovo napredovanje opišete čim bolj natančno. Pogosta vprašanja zdravnika med anamnezo so npr

  • Kako pogosto imate napade bolečine?
  • Kje točno čutite bolečino?
  • Kakšen je občutek bolečine (npr. utripajoča, utripajoča, zbadajoča)?
  • Ali se glavobol poslabša ob fizičnem naporu?
  • Ali drugi člani vaše družine trpijo ali so imeli redno ali pogosto glavobole?
  • Ali jemljete zdravila, na primer za glavobole ali iz drugih razlogov? Če da, katere?

Če boste nekaj časa pred obiskom zdravnika vodili migrenski dnevnik ali migrenski koledar (glej zgoraj), boste na ta vprašanja še posebej dobro odgovorili. Zdravnik lahko tudi sam pogleda vaše zapiske.

Fizični in nevrološki pregled

Za diagnosticiranje glavobolov je na splošno potreben fizični pregled. Zdravnik vam bo med drugim izmeril krvni tlak, preveril gibljivost vratne hrbtenice in preizkusil, ali je pritiskanje in tapkanje po vrhu lobanje boleče.

V primeru migrene so takšni pregledi običajno brez akutnega napada. Če ne, je morda drug vzrok za glavobol.

Nadaljnji pregledi

Zdravstvena anamneza in fizični nevrološki pregled sta pogosto dovolj za diagnosticiranje migrene. Le v nekaterih primerih so potrebne dodatne preiskave – na primer slikanje glave z magnetno resonanco (MRI). To je lahko navedeno, na primer, če

  • migrena se prvič pojavi po 40. letu starosti,
  • spremeni se značaj glavobola oz
  • pojavijo se nenavadni simptomi.

Drug postopek slikanja, ki je lahko koristen v določenih situacijah, je računalniška tomografija (CT) lobanje. Na primer, nenadnega, hudega glavobola s slabostjo, bruhanjem in fotofobijo morda ne povzroči samo migrena, ampak morda tudi nedavna subarahnoidna krvavitev (SAH). To obliko možganske krvavitve je skoraj vedno mogoče odkriti s CT-jem lobanje v prvih nekaj urah.

Migrena: Zdravljenje

Tudi če migrene ni mogoče pozdraviti, lahko pravilno zdravljenje znatno zmanjša pogostost in intenzivnost napadov bolečine. Poleg ukrepov v akutnih primerih vključuje tudi preventivne ukrepe za zmanjšanje pogostosti migrenskih napadov.

Ukrepi v akutnih primerih

Lečeči zdravnik lahko priporoči tudi alternative, če se bolnik ne odzove na analgetike. V takšnih primerih, tako kot pri (zmerno) hudih migrenskih napadih, za akutno terapijo izberemo druga zdravila – tako imenovane triptane (npr. sumatriptan, zolmitriptan). Če ti sami niso dovolj učinkoviti, jih lahko kombiniramo s protibolečinskimi zdravili iz skupine nesteroidnih protivnetnih zdravil (NSAID), kot je ASK.

Če napad glavobola spremljata slabost in/ali bruhanje, lahko pomagajo tako imenovani antiemetiki (metoklopramid ali domperidon).

Preventivni ukrepi

Različni preventivni ukrepi lahko – ob dosledni uporabi – občutno zmanjšajo število migrenskih napadov in pogosto tudi zmanjšajo njihovo intenzivnost. Sem sodijo npr

  • Izogibanje osebnim sprožilnim dejavnikom (npr. stres)
  • Vztrajnostni športi
  • Sprostitvene tehnike
  • biofeedback
  • Psihološka terapija bolečine (npr. obvladovanje bolečine, obvladovanje stresa)
  • Po potrebi kognitivno vedenjska terapija
  • Profilaksa migrene z zdravili, če je potrebna (npr. beta blokatorji, valprojska kislina, topiramat)

Preberite, kako preprečiti in zdraviti migrene v akutnih primerih: Kaj pomaga proti migrenam?

Migrena: potek bolezni in prognoza

Migrene so kronična bolezen, ki lahko močno prizadene in omejuje obolele v vsakdanjem življenju. Nekateri bolniki z migreno so med akutnim napadom celo nekaj dni popolnoma nezmožni.

Kanček upanja za bolnike je dejstvo, da pogostost migrenskih napadov s starostjo pogosto upada. Pri ženskah se migrene lahko izboljšajo tudi z menopavzo. Načeloma pa velja, da se potek migrene od osebe do osebe zelo razlikuje in je nepredvidljiv.