Kranio-korpografija: zdravljenje, učinki in tveganja

Kranio-korpografija je merilni postopek, ki se uporablja za odkrivanje, analizo in dokumentiranje ravnovesje disfunkcija. Postopek je bil prvič uveden leta 1968 in se uporablja tudi za objektivno in standardizirano dokumentiranje rezultatov nekaterih postopkov pregleda, kot so Unterbergerjev test, Rombergov test in številni drugi splošno sprejeti diagnostični postopki. CCG je izpitni postopek, ki ga priznava delodajalsko združenje za zavarovanje odgovornosti v skladu s smernico G-41 (delo, ki tvega padec).

Kaj je kranio-korpo-grafija?

Ena glavnih uporab kranio-korpografije je določanje fitnes za delo na delovnih mestih z nevarnostjo padca. Kranio-korpografijo (CCG) je nemški nevrootolog Claus-Frenz Claussen prvič predstavil leta 1968. CCG ne vključuje lastnega postopka pregleda, temveč služi za izboljšanje in objektivizacijo dokumentacije priznanih metod preiskav za področja vestibularne sposobnosti in vestibularne motnje. Postopek je računalniško podprt, integrirani algoritmi pa omogočajo takojšnje analize. Postopek se v glavnem uporablja v medicini dela za uskladitev s smernicami nemškega združenja za zavarovanje odgovornosti delodajalcev G-41 za delo na delovnih mestih z nevarnostjo padca in se uporablja predvsem za dokazovanje fitnes za delo na delovnih mestih z nevarnostjo padca. Poleg tega se CCG uporablja tudi za pregled vseh vrst ravnovesje motnje pri "normalnih bolnikih". Za označevanje premikov Glava in ramenih, nosi oseba čelada z dvema svetilkama in dvema dodatnima svetilkama na ramenih. Vzorce gibanja zabeleži trenutna kamera nad motivom. Od leta 1993 obstaja bolj napredna metoda, pri kateri se svetleči markerji zamenjajo z ultrazvok označevalci.

Funkcija, učinek in cilji

Ena glavnih aplikacij kranio-korpografije je določitev fitnes za delo na delovnih mestih z nevarnostjo padca v skladu s smernico G-41 nemškega združenja za zavarovanje odgovornosti delodajalcev. Kondicijo lahko na primer dokažemo s preizkusom Romberga v stoječem položaju in preizkusom tekalne plasti po Unterbergerju. Za izvajanje Rombergovega testa preskuševalec ali pacient stoji pokonci na obeh nogah v zaprti drži z iztegnjenimi rokami in zaprtimi očmi. Pomembno je, da ne obstajajo možnosti vizualne ali akustične orientacije, na primer močna svetloba na točki v sobi ali vir zvoka (npr. Ura, ki tiktaka). Med preskusom drže se kompenzacijski gibi telesa beležijo preko svetlobe oz ultrazvok označevalci in nato ovrednoteni. Z rahlim potiskom telesa lahko poskus izvedemo v nekoliko težjih pogojih. Če kompenzacijski gibi telesa med preskusom presežejo določeno raven in se med testom povečajo ali če je treba test prekiniti zaradi nevarnosti padca, obstaja zelo verjetno nevronsko usklajevanje problem. Nagnjenost k padcu na določeno stran bolj kaže na motnje enega od makularnih organov (sacculus ali utriculus), ki so odgovorni za zaznavanje linearnih pospeškov znotraj vestibularnega sistema (ravnotežni organi). Unterbergerjev test pedaliranja vključuje preizkušanje refleksnih poti med vestibularnimi središči v možganov in hrbtenjača (vestibulospinalna refleks). Test pedaliranja je dobil ime po avstrijskem zdravniku Siegfriedu Unterbergerju in je sestavljen iz enakomernega pedaliranja na kraju samem z zaprtimi očmi. Veljajo enaki predpogoji kot pri Rombergovem poskusu. Če se je oseba ali pacient po 45 korakih nehote in nezavedno obrnil za več kot 50 stopinj, se šteje, da je rezultat presenetljiv. Nenamerno vrtenje za več kot 45 stopinj v 50 korakih kaže na lezijo določene regije v možganov ali kaže na težavo vestibularnega sistema. Postopek CCG podpira tudi posebne metode preiskav, kot so testi LOLAVHESLIT, NEFERT in WOFEC. LOLAVHESLIT je kratica, sestavljena iz izrazov vzdolžna, prečna in navpična, Glava drsni test. Med sedenjem bolnik izvaja zaporedne in ponavljajoče se korake Glava rotacije in premiki glave, ki jih zabeleži CCG in jih takoj ovrednoti. Test omogoča sklepe o gibalnih motnjah v vratu in prepozna bolezni, povezane s vratnimi vretenci in hrbtenjača. NEFERT (Neck Flex Rotation Test) se lahko uporablja za odkrivanje zvinov in otrdelosti vratu, pa tudi kakršnega koli pred poškodbami vratu ki je lahko prisoten. Postopek je bil uveden leta 1998. Dodatna testna metoda za odkrivanje ataksije hoje je tako imenovani test WOFEC (Walk on Floor Eyes Closed), katerega rezultate je mogoče tudi dokumentirati, interpretirati in shraniti s pomočjo CCG.

Tveganja, neželeni učinki in nevarnosti

Cranio-Corpo-Graphy je neinvaziven postopek snemanja in diagnostike, ki ga ni mogoče povezati z nobenim tveganjem ali neželenimi učinki. Vendar pa je v primerih akutnega suma infarkta možganov or možgansko deblo, diagnostične tehnike slikanja, kot so slikanje z magnetno resonanco (MRI), računalniška tomografija (CT) ali funkcionalno slikanje z magnetno resonanco (fMRI) je treba uporabljati v prid hitrim in natančnim diagnozam. V zvezi s tem domnevna prisotnost a možgansko deblo or cerebelarni infarkt lahko razumemo kot kontraindikacijo za uporabo CCG. Nemški poklicni Zdravje in varnostni zakon (ArbSchG) izvaja zavezujoče direktive EU o zdravje pri delu in varnosti ter nagovarja delodajalce in zaposlene. Delo, ki vključuje nevarnost padca, ni izrecno navedeno v poklicu Zdravje in Zakona o varnosti, vendar morajo delodajalci ne le zagotoviti tehnično usposabljanje svojim zaposlenim, ki opravljajo dela, ki vključujejo nevarnost padca, temveč tudi zahtevati, da predložijo dokazila o svojem zdravju v skladu s smernicami združenja za zavarovanje odgovornosti delodajalcev G-41. Dokaz o ravnovesje in popolna funkcionalna sposobnost mišično-skeletnega sistema sta del zahtevanega dokaza o zdravje. Ko so mlajši od 25 let, je treba zdravstveno dokazilo ponoviti vsakih 36 mesecev; pri starosti 25 do 50 let, vsakih 24 do 36 mesecev; in pri starosti 50 let ali več, vsakih 12 do 18 mesecev.