Uridin: učinki, uporaba in tveganja

Uridin je opisan kot nukleozid v skladu z biokemičnimi ali farmakološkimi merili. Posledično gre za organsko molekulo, ki jo sestavljajo nukleobaza (gradnik DNA) in pentoze (ogljika-bogate monosaharidi). Uridin se uporablja v kombinaciji z zdravilno učinkovino citidin za podporno zdravljenje vnetje od živci in bolezni mišic (miopatije). Uridin se lahko daje peroralno ali z injekcijo.

Kaj je uridin?

Uridin predstavlja sestavino zdravila ribonukleinska kislina (RNA). To je organska kislina, ki jo tvorijo nitaste makromolekule, ki imajo samo eno verigo in se nahajajo v jedru celic. RNK igra pomembno vlogo pri biosintezi beljakovin. Uridin sam predstavlja nukleozid. Sestavljen je iz pentoz in nukleobaz. V humani medicini se uridin daje v kombinaciji s citidinom. Snovi se uporabljata za podporno zdravljenje miopatij (bolezni mišic) in nevroloških bolezni. V kemiji ali farmakologiji je uridin opisan s kemijsko molekularno formulo C 9 - H 12 - N 2 - O 6, ki ustreza moralni masa 244.2 g / mol.

Farmakološko delovanje

V humani medicini se uridin uporablja skoraj izključno skupaj z zdravilno učinkovino citidin. Nastala kombinacija učinkovin se uporablja kot a fosfat in zagotavlja gradnike genskega materiala. Te človeško telo potrebuje za obnovo poškodovanega tkiva ali obnovo živci. Uridin tako podpira naravno telo celjenje ran pooblastila. Iz tega razloga se uridin uporablja le kot dopolnilno zdravljenje. Zato a terapija se običajno ne bo popolnoma zanašal na uridin.

Medicinska uporaba in uporaba

V kombinaciji z zdravilno učinkovino citidin se uridin uporablja za zdravljenje nevroloških bolezni (zlasti vnetje od živci) in bolezni mišic (miopatije). Zdravilne učinkovine se jemljejo peroralno s filmom tablet or kapsul. Pogosta je tudi injekcija. To še posebej velja za zdravljenje miopatij, saj omogoča, da aktivna sestavina pride neposredno na prizadeto območje. Vendar se uridin uporablja le za podporno zdravljenje. Tako terapija bo temeljil izključno na pripravkih, ki vsebujejo uridin, le izjemoma. Najpogostejša področja uporabe vključujejo predvsem vnetje hrbtenice (npr. sindrom vratne hrbtenice, sindrom ramenske roke in ishialgija oz lumbago, pogosto imenovano "lumbago") in bolečina na območju oskrbe. Med slednje spadajo zlasti medrebrne nevralgija (dobava bolečina medrebrnih živcev) in vnetje različnih živcev (npr. trigeminalnega nevralgija or polinevropatija). Polinevropatije lahko povzroči sladkorna bolezen ali nevrotoksične snovi, kot so alkohol. Zaradi njegovega podpornega učinka na celjenje ran, uridin se daje tudi za boj skodle (herpes zoster) ali kakršno koli vnetje. Pripravke, ki vsebujejo uridin, lahko običajno jemljejo tako odrasli kot otroci. Prav tako ni omejitev uporabe med nosečnost ali dojenje. Pred jemanjem pa je treba paziti na navodila zdravnika ali farmacevta in navodilo za uporabo, saj lahko pripravki vsebujejo tudi več zdravilnih učinkovin.

Tveganja in neželeni učinki

Uradina ne smete jemati, če obstaja kontraindikacija. Takšna kontraindikacija obstaja, če obstaja kontraindikacija z medicinskega vidika, torej uporaba zdravila ne bi bila koristna za zdravljenje. To še posebej velja za znane nestrpnosti (alergije). Poleg tega interakcije z drugimi zdravili je treba upoštevati. Na primer, uridin lahko poslabša učinkovitost nekaterih rak droge kot citarabin. Pripravki, kot sta zidovudin ali zalcitabin lahko tudi doživijo neznatno poslabšanje njihovega spektra učinkovitosti zaradi uridina. Zato mora biti zdravnik vedno obveščen o vseh zdravilih, ki jih jemlje. Na splošno pa velja, da se uridin dobro prenaša. Poleg nezdružljivosti in interakcije, do danes niso zabeležili nobenih neželenih stranskih učinkov.