Po vsej Evropi Nemci za hrano porabijo najmanj denarja. Čeprav jih zanima zagotovitev, da se živali goji na vrstah primerno in da je okolje zaščiteno, za ekološko pridelano hrano še vedno ne želijo plačati več. Pravzaprav tudi niso poceni. Po navedbah revije Öko-Test znaša doplačilo med 40 in 50 odstotki. Pri mesu se lahko stvari še podražijo, saj lahko doplačilo znaša tudi do 100 odstotkov. Zdaj se postavlja vprašanje, zakaj so ekološki proizvodi toliko dražji od običajnih. Oziroma, zakaj je mogoče običajno poceni hrano proizvajati tako poceni.
Erozija cen oslabi majhne kmetije
Potrošnik je vesel: povišanje cen hrane je že desetletja pod splošnimi življenjskimi stroški. Kmetje so izpuščeni hladno: To je zato, ker so cene proizvajalcev padle, medtem ko so stroški vhodnih kmetij ostali enaki. Posledično je upad pridelkov povzročil velik pritisk na racionalizacijo (na primer mehanizacija, kemizacija proizvodnje). Veliko majhnih ali srednje velikih kmetij je to stalo obstoja. Po raziskavi nemškega zveznega ministrstva za prehrano, kmetijstvo in gozdarstvo je moralo v zadnjih 50 letih samo v Nemčiji svoja vrata zapreti več kot milijon kmetij. V teh okoliščinah bi lahko še naprej obstajale le velike kmetije.
Prisila za poceni proizvodnjo
Pod velikim pritiskom je tudi živilska industrija. To je zato, ker je prisiljen kupovati kmetijske surovine čim ceneje - po Evropi in po svetu, ker je v južni in vzhodni Evropi ter v državah v razvoju zaradi nizkih plač mogoče ceneje proizvajati. V trgovini s hrano je močna koncentracija dobaviteljev, kar je povzročilo uničujočo konkurenco in še bolj znižalo cene. Ta prisila za poceni proizvodnjo, predelavo in trženje je pripravila tudi tla za škandale s hrano, o katerih poslušamo že leta. Hormoni in antibiotiki v teletini, prašičih povišana telesna temperatura, BSE, salmonela v perutninskem mesu je glikol v vinu le nekaj primerov med mnogimi.
Ekološke posledice povzročajo stroške
Upoštevati je treba tudi, da so ekološki in socialni nadaljnji stroški poceni proizvodnje (na primer s pitjem vode odstranjevanje sredstev za obdelavo rastlin in nitratov ter velika poraba energije in surovin) delno krijejo davkoplačevalci. Na koncu je hrana, ki jo kupujemo tako poceni, dražja, kot smo mislili. Preprosto jih ne plačamo neposredno na blagajni supermarketa.
Ekološko se dolgoročno obrestuje
Ekološko kmetovanje proizvaja hrano v sožitju z ljudmi, živalmi in okoljem. Zato zahteva bistveno manj gnojil in energije kot običajno kmetijstvo. Ker pa ekološki kmetje ne sprejemajo racionalizacije, morajo več dela v pridelavi poljščin in živinoreji. S tem seveda zaslužijo nižje dohodke. Zato ekološki proizvodi seveda ne morejo biti tako poceni kot običajna hrana. Po drugi strani pa, če bi bila nova prodajna mesta (na primer ekološki supermarketi) poleg klasičnih tržnih poti (na primer trgovine z naravno hrano, še močneje ustanovljena) zdravje in če bi se povečala ponudba v običajni trgovini z živili, bi več ljudi kupovalo ekološke izdelke. Povečanje obsega prodaje bi seveda znižalo cene.
Vprašanje potrošnika
Ankete potrošnikov kažejo, da višje cene dejansko ovirajo nakup. Drugi razlogi vključujejo pomanjkanje razpoložljivosti in ozaveščenosti o izdelkih. To pomeni, da jih stranke ne ponujajo ali prepoznajo tam, kjer stranke radi kupujejo. Nekatere kupce zmede tudi preveč blagovnih znamk ali nalepk in si ne zaupajo, da prepoznajo "prave" ekološke izdelke. Prav tako ne gre podcenjevati, da mnogi Nemci menijo, da je poceni hrana znak napredka in visokega življenjskega standarda. In uživajo določeno "ugodno miselnost": prihranjeno za hrano lahko spet porabijo drugje (na primer na počitnicah). Vendar uporaba več hrane iz ekološkega kmetovanja ni vprašanje dohodka, temveč izhaja iz spoštovanja lastne zdravje, okolje in socialni vidiki prehranskega sistema.
"Ekološka gospodinjstva" ne porabijo več denarja
Zanimivo je, da »ekološka gospodinjstva« potemtakem za hrano ne porabijo toliko denarja kot gospodinjstva, ki kupujejo konvencionalno pridelano hrano. To je predvsem posledica dejstva, da »ekološki kupci« na splošno uživajo manj mesa in sladkarij, delež alkoholnih pijač in stimulansi je nižja.
