Črevesna zanka

Definicija

Črevesna zanka kos črevesja, ki poteka v enem zvitku. The Tanko črevo je dolga do šest metrov in teče od želodec v debelo črevo. Lahko ga razdelimo na dvanajstnik, jejunum in ileum. Medtem ko dvanajstnik je v zgornjem delu trebuha v obliki črke C, jejunum in ileum zaradi svoje dolžine tvorita številne črevesne zanke. To pomeni, da so ti oddelki Tanko črevo ležite v zank, saj mora biti celotna dolžina črevesja razporejena v trebuhu.

Anatomija črevesnih zank

Črevesna cev je mišična cev, ki sega od želodec k anus. Celotna dolžina je do sedem metrov in pol. Črevesne zanke najdemo v jejunumu in ileumu Tanko črevo.

Črevesne stene tankega črevesa imajo troslojno strukturo. Na notranji strani je sluznica, okoli nje dvoslojna mišična plast, na zunanji pa a vezivnega tkiva pokrov, tunica adventitia. Med mišičnimi plastmi poteka črevesje živčni sistem, ki določa gibanje črevesja.

Tanko črevo ureja tudi vagusnega živca, parasimpatikus in simpatikus. To pomeni, da premiki potekajo po črevesnih zankah tankega črevesa, ki transportira himus proti debelemu črevesju. Črevesne zanke so dovzetne za nekatere bolezni, kot npr črevesna obstrukcija ali vnetje v Crohnova bolezen.

Delovanje črevesnih zank

Črevesne zanke tankega črevesa se načeloma razvijejo naključno in niso podvržene nobeni posebni funkciji. Črevo je zelo dolgo in mora najti svoje mesto v trebušni votlini. Ko se črevo razvija in raste, naključno nastanejo številne zanke črevesne cevi, tako imenovane črevesne zanke.

Oblikovanje črevesnih zank je naključno in poljubno. Črevo tako rekoč ne najde druge poti kot tuljava. Odseki črevesja, na katere vpliva tvorba črevesnih zank, pa izpolnjujejo izjemno pomembne funkcije.

Prazno črevo, tako imenovani jujunum, se uporablja za razgradnjo hrane s pomočjo encimi. Sestavine hrane, preprosti sladkorji, aminokisline, maščobne kisline, voda, vitamini in elektroliti, se tu absorbirajo, tj. absorbirajo v kri. Ileum je najdaljši odsek črevesja, s tremi metri.

Ileum sodeluje tudi pri absorpciji hranil, vendar je v glavnem namenjen snovem, ki se še ne absorbirajo v kri v prejšnjih črevesnih odsekih. Sem spadajo predvsem elektroliti, vitamini in elementi v sledovih. Poleg tega je potrebna ponovna absorpcija žolč kisline poteka v zadnjem odseku ileuma, tako imenovani terminalni ileum. Ta postopek je pomemben za tako imenovano enterohepatično cirkulacijo.