Encimi

Encimi so kemične snovi, ki jih najdemo v telesu. V telesu sprožijo kemične reakcije.

Zgodovina

Besedo encim je leta 1878 predstavil Wilhelm Friedrich Kühne in izhaja iz grške umetne besede encim, kar pomeni kvas ali kvas. To je nato našlo pot v mednarodno znanost. Mednarodna zveza čiste uporabne kemije (IUPAC) in Mednarodna zveza biokemije (IUBMB) sta skupaj razvili nomenklaturo encimov, ki predstavnike te velike skupine snovi opredeljuje kot eno skupno skupino. Za določanje nalog posameznih encimov je pomembno poimenovanje, ki encime razvršča glede na njihove naloge.

Poimenovanje

Poimenovanje encimov temelji na treh osnovnih načelih. Imena encimov, ki se končajo na -ase, opisujejo več encimov v enem sistemu. Že samo ime encima opisuje reakcijo, ki jo encim sproži (katalizira).

Ime encima je tudi klasifikacija encima. Poleg tega je bil razvit sistem kod, sistem številk ES, v katerem je encime mogoče najti pod številčno kodo štirih številk. Prva številka označuje encimski razred.

Seznami vseh registriranih encimov zagotavljajo hitrejše iskanje navedene encimske kode. Čeprav kode temeljijo na lastnostih reakcije, ki jo encim katalizira, se številčne kode v praksi izkažejo za okorne. Pogosteje se uporabljajo sistematična imena, oblikovana v skladu z zgoraj omenjenimi pravili.

Težave z nomenklaturo se denimo pojavijo pri encimih, ki katalizirajo več reakcij. Zato je včasih več imen zanje. Nekateri encimi imajo trivialna imena, kar ne pomeni, da je omenjena snov encim. Ker se imena tradicionalno pogosto uporabljajo, so nekatera med njimi tudi ohranjena.

Razvrstitev glede na encimsko funkcijo

V skladu z IUPAC in IUBMB so encimi razdeljeni v šest encimskih razredov glede na reakcijo, ki jo sprožijo: nekateri encimi lahko katalizirajo več, včasih zelo različnih reakcij. V tem primeru so razvrščeni v več encimskih razredov.

  • Oksidoreduktaze Oksidoreduktaze sprožijo redoks reakcije.

    V tej kemični reakciji se elektroni prenašajo iz enega reaktanta v drugega. Posledica tega je sproščanje (oksidacija) elektronov ene snovi in ​​sprejemanje (redukcija) elektronov z drugo snovjo. Formula za katalizirano reakcijo je A ?? + B? A? + B?

    Snov A sprosti elektron (?) In se oksidira, medtem ko snov B prevzame ta elektron in se reducira. Zato se redoks reakcije imenujejo tudi reakcije redukcije-oksidacije.

    Mnoge presnovne reakcije so redoks reakcije. Oksigenaze prenašajo enega ali več atomov kisika na svoj substrat.

  • Transferaze Transferaze prenašajo funkcionalno skupino z enega substrata na drugega. Funkcionalna skupina je skupina atomov v organskih spojinah, ki določajo lastnosti snovi in ​​reakcijsko vedenje.

    Kemijske spojine, ki imajo enake funkcionalne skupine, so zaradi podobnih lastnosti razvrščene v razrede snovi. Funkcionalne skupine bodo razdeljene glede na to, ali so heteroatomi ali ne. Heteroatomi so vsi atomi znotraj organskih spojin, ki niso niti ogljik niti vodik.

    Primer: -OH -> hidroksilna skupina (alkoholi)

  • Hidrolaze Hidrolaze razgrajujejo vezi ali estre, estre, peptide, glikozide, kislinske anhidride ali CC vezi v reverzibilnih reakcijah z vodo. Ravnotežna reakcija je: A-B + H2O? A-H + B-OH.

    Encim, ki spada v skupino hidrolaz, je npr. Alfa galaktozidaza.

  • Liaze Liaze, imenovane tudi sintaze, katalizirajo cepljenje kompleksnih produktov iz preprostih substratov, ne da bi odcepili ATP. Reakcijska shema je AB? A + B. ATP je adenozin trifosfat in nukleotid, ki je sestavljen iz trifosfata nukleozida adenozina (in kot tak visokoenergijski gradnik nukleinske kisline RNA).

    Vendar pa je ATP predvsem univerzalna oblika takoj dostopne energije v vsaki celici in hkrati pomemben regulator procesov zagotavljanja energije. ATP se sintetizira iz drugih zalog energije (kreatin fosfat, glikogen, maščobne kisline). Molekula ATP je sestavljena iz ostankov adenina, sladkorne riboze in treh fosfatov (?

    do?) v estrski (?) ali anhidridni vezi (?

    in? ).

  • Izomeraze Izomeraze pospešujejo kemično pretvorbo izomerov. Izomerija je pojav dveh ali več kemičnih spojin s popolnoma enakimi atomi (enaka molekulska formula) in molekulskimi masami, ki pa se razlikujejo po povezanosti ali prostorski razporeditvi atomov. Ustrezne spojine se imenujejo izomeri.

    Ti izomeri se razlikujejo po kemijskih in / ali fizikalnih ter pogosto tudi po biokemijskih lastnostih. Izomerija se pojavlja predvsem z organskimi spojinami, pa tudi z (anorganskimi) usklajevanje spojine. Izomerija je razdeljena na različna področja.

  • Ligaze Ligaze katalizirajo tvorbo snovi, ki so kemično bolj zapletene od uporabljenih substratov, vendar so za razliko od liaz encimsko aktivne le pri cepitvi ATP. Za tvorbo teh snovi je torej potrebna energija, ki jo dobimo s cepitvijo ATP.