Definicija
Kašelj je eden najpogostejših simptomov, tako pri otrocih kot pri odraslih, in posledično reden razlog za obisk zdravnika. Najpogosteje je kašelj simptom bolezni dihal (grlo, žrelo, nos, sapnik) ali pljuč. Praviloma a kašelj je znak neškodljive, večinoma virusne okužbe, resne ali nevarne bolezni pa se lahko kažejo tudi s kašljanjem.
Za to je pomembno biti pozoren na nekatere opozorilne znake, kot je sputum (na primer sluz ali kri), nekateri sprožilci (zlasti pri alergijah in astmi) in vrsta kašelj ali kašelj, ki obstaja že dolgo. Sumljivo je, če kašelj vztraja več kot tri tedne. Drugi simptomi, kot npr povišana telesna temperatura, lahko tudi kaže na nevaren potek in temu naj sledi podrobnejši zdravniški pregled.
Vzroki
Kašelj povzroča draženje kože nos, sinusi, zgornji ali spodnji dihalni trakt. Tam najdemo specifične receptorje, ki reagirajo na določene dražljaje in tako sprožijo kašelj. Možni vzroki so lahko: hladen zrak, vdihani delci (na primer dim ali prah), povečana sluz, citronska kislina, pa tudi druge tuje in nekatere endogene snovi, na primer vnetne snovi (na primer bradikinin, tahikinin in prostaglandin E2), ki jih telo sprosti med vnetnimi reakcijami, torej med drugim med okužbami.
Preko desetega lobanjskega živca (nervus vagus) se dražljaj prenese iz receptorja v možganov, kjer se sproži kašelj. To se zgodi predvsem v centru za kašelj možganov steblo in velja za refleks; kašelj torej ni poljubno obvladljiv dogodek. Cilj kašljanja je očistiti dihalni trakt ko drugi mehanizmi, ki so kadar koli aktivni, odpovejo.
Običajno gibanje tako imenovanih trepalnic epitelija, ki postavlja celoto dihalni trakt, zadostuje za odstranjevanje sluzi in tujkov. Sluz se prevaža proti ustne votline z mikroskopskimi dlačicami, ki ritmično bijejo v isto smer. Ta učinek ne zadostuje v primeru zelo viskozne sluzi, kot se lahko pojavi pri muskoviciscidozi ali če pride do povečanja sluzi. Sluz je treba kašljati.
Vsi članki v tej seriji:
