Cilji terapije | Fizioterapevtsko zdravljenje nestabilnosti hrbtenice

Cilji terapije

Predpogoj za začetek usposabljanja je odprava spremljajočih možnih vzrokov za bolečina, kot so mehanske motnje. Kratkoročni cilji Dolgoročni cilji

  • Učenje, kako aktivirati globoko muskulaturo s treningom zaznavanja
  • Izboljšanje močne vzdržljivosti globoke muskulature
  • Integracija obeh (globalnega in lokalnega) mišičnega sistema, aktivnost brez izgube stabilnosti
  • Samodejni prenos pravilne mišične aktivnosti v vsakdanjih situacijah
  • Izboljšanje stabilnosti hrbtenice in zmanjšanje vratu ali glavobolov zaradi nestabilnosti glede trajanja in intenzivnosti bolečine
  • Zmanjšanje stopnje ponovitve bolezni in preprečevanje kronifikacije

Dokler ne dosežemo zadnjih dveh terapevtskih ciljev, mora bolnik prestati težaven postopek, ki zahteva popolno skladnost (motivacija in sodelovanje). Za izboljšanje osnovne stabilnosti in trajnosti so potrebni 3 meseci intenzivne vsakodnevne prakse bolečina zmanjšanje, po katerem se lahko v večini primerov vadbene enote zmanjšajo.

Po začetnih vajah pa je mogoče izvajati veliko posameznih vaj učenje v ležečem, bočnem ali štirinožnem položaju v pokončnem položaju, na primer sede ali stoje. Zato se lahko vadbene enote zelo dobro vključijo v vsakdanje življenje. Da bi bolniku pomagali izboljšati motorični nadzor, se kompleksne vaje učijo v posameznih korakih in po njih učenje individualna Napetosti (lahko traja do 4-6 tednov), se lahko kombinira v 2 kombinirani vaji (vratu fleksor / podaljšek, ramena / trebuh, hrbet, medeničnega dna) ali v eno celotno telesno napetost, ki znatno zmanjša dnevni čas vadbe.

Če lahko bolnik pravilno vzdržuje osnovno telesno napetost, se dodajo dodatna gibalna zaporedja (aktivnost mišic globalnega gibanja). V zadnjem koraku se naučena zaporedja napetosti in gibov integrirajo v vsakdanje življenje z namenom avtomatizacije. Prednost imajo vsakdanje situacije, ki pacientu povzročajo težave.

Od fizioterapevta je potrebna dobra metodologija in sposobnost jasnega in nazornega posredovanja vaj zaznavanja. Še posebej na začetku treninga mora terapevt veliko podpirati z enostavnimi navodili za vadbo ter taktilno pomočjo in povratnimi informacijami o rokah. Kot dodaten nadzor in povratne informacije za pacienta lahko fizioterapevt uporablja napravo za biofeedback, manometer za mišično napetost ali ultrazvok naprava.