Diagnoza
Zdravniški pregled se običajno opravi ležeče. Zdravnik položi roko v preponsko stran in poskuša zaznati izboklino, zadebelitev ali režo v trebušni steni. Za izboljšanje pogojev pregleda lahko bolnik kašelj ali napeti trebušno steno.
Možne dimeljske kile takrat postanejo bolj vidne. Kljub temu diagnoza dimeljska kila brez štrleče hernične vrečke je pri ženskah težko. Diagnozo lahko potrdi ultrazvok ali v bolj zapletenih primerih s slikanjem z magnetno resonanco (MRI).
Terapija
An dimeljska kila je treba kirurško zdraviti zaradi nevarnosti zaprtja. V 90% primerov je možen poseg v regionalni anesteziji, če pa se poseg izvede laparoskopsko (laparoskopijo = laparoskopija trebušne stene), je treba operacijo opraviti pod splošno anestezijo. Delovanje dimeljska kila se izvaja v treh korakih.
V prvem koraku naredimo rez v dimljah, prerežemo mišično steno in preiščemo hernialno vrečko. V drugem koraku se hernialna vrečka odpre, nato se hernična vsebina premakne nazaj v trebušno votlino in hernialna vrečka zapre s šivi. V tretjem koraku je hernialna odprtina zaprta.
Hernialna odprtina je zaprta po principu krepitve zadnje stene dimeljskega kanala. Zadnja stena dimeljskega kanala leži proti trebuhu in jo je mogoče okrepiti z dvema različnima metodama. Okrepitev lahko dosežemo z a cepljenje šivanje in podvojitev mišične fascije.
Ta metoda se uporablja na primer v kirurgiji po Bassiniju ali v kirurgiji po Shouldiceu. Pri ženskah se dimeljski kanal lahko tesno zapre okoli maternične vezi ali lig. teres uteri lahko prekinemo, da omogočimo zapiranje dimeljskega kanala.
Z drugo kirurško tehniko se ojačitev doseže z implantacijo plastične mrežice brez napetosti, ki jo lahko izvedemo v odprti ali laparoskopski operaciji. Ta tehnika se na primer uporablja v kirurgiji v Lihtenštajnu. Kako natančno traja delovanje dimeljske kile, je odvisno od vrste posega. Ločimo med odprtimi in laparoskopskimi (minimalno invazivnimi) postopki.
V povprečju traja operacija v celoti približno pol ure. Vendar je treba opozoriti, da je treba pred operacijo pacienta uvesti v operacijo in po operaciji dodatno bivanje v sobi za okrevanje zahteva čas. Zato je skupno trajanje operacije bistveno daljše.
Operacija pri dimeljski kili ni vedno potrebna. Če je na primer hernija naključna ugotovitev in ne kaže nobenih ali zelo malo simptomov, lahko izvedemo tako imenovano "budno čakanje". V tem primeru se redno preverjajo simptomi in hernialna vrečka, da se izključi poslabšanje.
Simptomatske dimeljske kile običajno operiramo. Izjema je zaprtje hernialne vrečke, ki jo vedno takoj operiramo. Izbira kirurškega posega je odvisna predvsem od tega, ali je v preteklosti že prišlo do kile. Ločimo med odprtimi in minimalno invazivnimi (laparoskopskimi) kirurškimi tehnikami:
- Odprto kirurško zdravljenje kile se običajno izvaja z mrežnim vložkom, ki poleg šiva podpira točko preboja (lihtenštajnski postopek).
- Laparoskopski postopki so tako imenovani Tapp (transabdominalna predperitonealna plastika) in TEP (skupna ekstraperitonealna plastika).
Vsi članki v tej seriji:
