Diagnoza
Diagnoza a psihoza sprva ne zahteva nobenega apparativnega zdravila, je pa povsem klinična diagnoza in se postavlja na podlagi pacientovega vedenja in simptomov. Po postavitvi diagnoze pa je treba izvesti nadaljnjo diagnostiko, da se zožijo možni vzroki za psihoza. Da bi izključili prisotnost organskih snovi psihoza, najprej je pomembno natančno anamnezo.
Ker prizadete osebe tudi v času psihoze skorajda ne zmorejo ustreznega pogovora, je lečeči zdravnik pogosto odvisen od tuje anamneze, tj. Zaslišanja bližnjih sorodnikov, znancev in prijateljev. Za anamnezo je pomembno vprašanje predhodnih bolezni, tako somatskih kot psiholoških. Zelo pomembno je tudi ugotoviti, ali se je kdaj zgodila psihotična epizoda.
Poleg tega je treba natančno podvomiti o morebitni porabi drog. Pomembno je tudi vprašanje rednega jemanja zdravil. Po anamnezi sledi jemanje kri vzorcev.
Tudi tu se lahko razkrijejo telesne bolezni, kar je lahko možen sprožilec psihoze. V mnogih primerih je koristno tudi fotografirati Glava da bi izključili prostorske procese v možganov ali na primer bolezni, kot je multipla skleroza. Pri starejših bolnikih je mogoče uporabiti hitreje dostopno računalniško tomografijo (CT), ki je lahko uporabljena za relativno zanesljivo izključitev procesov, ki zasedajo prostor.
Za mlajše paciente in posebna vprašanja pa je bolj verjetno, da bodo uporabili magnetnoresonančno slikanje (MRI). Elektroencefalogram (EEG), tj. Pregled možganov lahko tudi valovi. Kateri nadaljnji pregledi so potrebni, je odvisno od trenutnih rezultatov izpitov.
ZdravljenjeTerapija
V primeru psihoze je pomembno, da zdravljenje začnemo hitro. Glede na resnost psihoze lahko zdravljenje poteka ambulantno ali v bolnišnici. Pogosto pa je priporočljivo bolnišnično zdravljenje zaradi resnosti simptomov, zaradi katerih se bolnik ogrozi.
Prva izbira za zdravljenje psihoze so zdravila, tako imenovani antipsihotiki oz nevroleptiki. Skupina teh zdravil vključuje številne različne zdravilne učinkovine, vendar skoraj vsa v večji ali manjši meri posegajo v dopamin presnovo v možganov in tako vodijo predvsem do hitrega zadrževanja blodnje in halucinacije. V večini primerov je treba antipsihotike jemati tudi po izginotju simptomov, saj bistveno zmanjšajo verjetnost ponovitve psihoze.
Kako dolgo jemati zdravilo, se je treba odločiti posamično. Še posebej pri psihozah s ponavljajočim se (ponavljajočim se) potekom, kot je npr shizofrenija, je pogosto treba trajno jemati zdravilo. Ločijo se tipični in atipični antipsihotiki.
Dandanes se netipični antipsihotiki, kot je risperidon, vse pogosteje se uporabljajo kvetiapin, klozapin, olanzapin in aripiprazol. Tipični antipsihotiki, kot je haloperidol, se danes uporabljajo predvsem v akutni fazi. Kateri antipsihotik se uporablja, pa je treba odločiti posamično.
Psihoterapevtski postopki imajo v akutni fazi psihoze le manjšo vlogo, lahko pa pomagajo pri poteku bolezni. Pacienti, ki so doživeli psihozo, lahko sodelujejo tudi v psihoedukacijskih skupinah. Tu so obveščeni o temi psihoze in o tem, kako se spoprijeti z njo in se srečati s somišljeniki.
Pri organskih psihozah je zdravljenje sprožilne bolezni na prvem mestu. Zyprexa je zdravilo iz skupine antipsihotikov, ki vsebuje zdravilno učinkovino olanzapin in je eno izmed netipičnih nevroleptiki. Uporablja se predvsem za zdravljenje psihoz, ki se pojavijo v kontekstu paranoike shizofrenija.
Uporablja se tudi za zdravljenje bipolarnih motenj. Poleg tega se lahko olanzapin uporablja kot drugo zdravilo v depresija za tako imenovano augmentacijsko terapijo. Teorija tukaj kaže, da ima povečanje drugega zdravila, v tem primeru olanzapina, dodaten učinek na dvig razpoloženja. Zelo pogosti in pogosti neželeni učinki olanzapina so povečanje telesne mase, utrujenost, suhost usta, omotica, slabost- bruhanje, zaprtje, nespečnost in nemir, povečanje nekaterih kri ravni, edemi (zadrževanje vode), nenavadni gibi (diskinezija), kožni izpuščaj, bolečine v sklepih in motnje spolne funkcije.
Vsi članki v tej seriji:
