Galantov refleks, imenovan tudi spinalni Galantov refleks oz hrbtenjača refleks, je zgoden otroštvo refleks. Zgodaj otroštvo refleks so za dojenčka bistvenega pomena, saj na eni strani služijo iskanju hrane, jemanju hrane in po drugi strani samozaščiti. Galantov refleks spada v skupino tonik refleks ki uravnavajo položaj telesa v vesolju, položaj posameznih delov telesa med seboj in celoto progaste muskulature.
Kaj je Galantov refleks?
Galantov refleks sproži stimulacija otroka v ledvenem delu hrbtenice, zaradi česar otrok zavrti kolk navzven za do 45 stopinj v smeri strani, na kateri je prišlo do stimulacije. Nadalje refleks sproži podaljševanje rok in nog na stimulirani strani in dvig medenice. V maternici in med rojstvom refleks sproži maternična stena oziroma stene rojstnega kanala, ko pride v stik z ledvenim predelom otroka. Po rojstvu lahko Galantov refleks preverimo tako, da med nohtom, ko je otrok v ležečem položaju, z nohti umijemo območje ob ledveni hrbtenici. Odziv je lahko v prvih dneh šibek, vendar je običajno stalen od petega dne dalje.
Funkcija in naloga
Galantov refleks je še posebej pomemben v okviru poroda. Močno olajša prehod skozi porodni kanal. To temelji na dejstvu, da stene rojstnega kanala sprožijo refleks pri otroku. Vrtenje bokov in posledična ukrivljenost hrbtenice olajšata in rodijo porod, kar olajša porodni proces tako materi kot otroku. Otrok se lahko zahvaljujoč refleksu sam premika naprej in nazaj. Ta gibanja v predelu kolka in medenice pri tem še ne bi bila mogoča Oblikovanje starost brez Galantovega refleksa. Zaradi svoje pomembnosti je Galantov refleks potreben samo ob rojstvu. Zato nastane približno ob 18. tednu nosečnost. Bodoča mama nato čuti refleksne gibe otroka kot zvijajoče se gibanje. Tudi po rojstvu Galantov refleks ostane nekaj časa. Med tretjim in devetim mesecem otrokovega življenja se refleks počasi zmanjšuje. V povprečju je prisoten do šestega meseca življenja.
Bolezni in bolezni
V bistvu je za otrokov razvoj bistvenega pomena, da zgodaj refleks se razgradijo v prvih nekaj mesecih življenja. V nasprotnem primeru se osnovnih gibov ni mogoče naučiti. Težave, povezane z Galantovim refleksom, se po eni strani pojavijo, ko otrok refleksa ne razvije ali ga razvije premalo in ko ob rojstvu ni na voljo. Po drugi strani pa je problematično, če se Galantov refleks ne razprši v prvem letu življenja po rojstvu. V tem primeru se imenuje vztrajni refleks. Odvisno od starosti otroka lahko vztrajni refleks vodi do različnih težav in simptomov. Na primer, prizadetim otrokom je pogosto težko sedeti ali ležati mirno, saj lahko celo naslonjalo stola sproži refleks. Galantov refleks se sproži tudi med spanjem, kar vodi v nemiren, gibalno intenziven spanec, ki prinaša malo počitka. V nadaljnjem poteku to običajno vodi do koncentracija motnje, pa tudi težave s kratkoročnimi spomin. Zaznavanje oblike se pri prizadetih otrocih zmanjša. V skladu s tem otroci težko dojamejo in zadržijo vzorce, geometrijske oblike in zapisane znake. Prizadeti otroci so pri vsakodnevnih aktivnostih pogosto pozabljivi, kar lahko pripišemo kratkoročnim težavam spomin. Znak obstojnega refleksa je lahko vztrajna povečana otroška vznemirjenost v kombinaciji s stalno željo po gibanju. Preobčutljivost na pasove in manšete hlač, ki lahko sprožijo refleks, lahko kaže na vztrajni Galantov refleks. Poleg tega lahko pride do šepanja ali asinhrone hoje, ne da bi bilo mogoče prepoznati ortopedski vzrok. Sčasoma lahko nenehne nepravilne drže vodi do skolioza, tj. nenormalno ukrivljenost hrbtenice. Slednje lahko opazimo zlasti, če Galantov refleks vztraja le na eni strani, kar se lahko tudi zgodi. V primeru, da refleks vztraja le na eni strani, lahko pride do zvijanja medeničnih rezil. Poleg tega lahko pride do povečane prebavne motnje in mokrenja v postelji po šestem letu starosti. Na splošno imajo prizadeti otroci osupljivo pogoste težave z mehurja nadzorovati.
