Kratek pregled
- Vzroki za mravljinčenje: npr. uščipnjenje ali zakrčenje živca (npr. hernija diska, sindrom karpalnega kanala), pomanjkanje magnezija, pomanjkanje vitamina B12, herpes, kontaktna alergija, rinitis, sindrom nemirnih nog, krčne žile, Raynaudov sindrom, migrena, fibromialgija, možganska kap itd.
- Mravljinčenje – kdaj morate k zdravniku? Če je mravljinčenje novo in se pojavi brez očitnega razloga, se pogosto ponavlja, poslabša ali ga spremljajo drugi simptomi, kot je paraliza
Mravljinčenje: Kaj je zadaj?
Pogosto so vzroki za mravljinčenje neškodljivi, na primer "zaspane" noge po dolgotrajnem čepenju. Nadležen simptom nato po kratkem času izgine sam od sebe. Včasih pa se za tem skriva bolezen, ki zahteva zdravljenje.
Spodaj boste našli najpogostejše vzroke za mravljinčenje – ločeno po prizadetem delu telesa:
Mravljinčenje v rokah, prstih, rokah
- Utesnitev medianega živca roke: Ta sindrom karpalnega kanala se pojavi, ko je srednji živec roke (srednji živec roke) stisnjen v karpalnem kanalu, ozkem prehodu v predelu zapestja. To pogosto sproži bolečino, mravljinčenje in/ali otrplost v konicah prstov (izjema: mezinec) in morda tudi v dlani in podlakti. Prizadete osebe se ponoči pogosto zbujajo z roko, ki »spi«.
- Izpah komolca: Če komolec po padcu na iztegnjeno roko močno boli, oteče in ga ni več mogoče premakniti, je verjetno prisoten izpah komolca. V nekaterih primerih sproži tudi otrplost ali mravljinčenje v podlakti ali roki.
- Pomanjkanje magnezija: Nezadostna oskrba z mineralom magnezijem lahko povzroči mišične krče, mravljinčenje v rokah in nogah ter srčne aritmije.
- Presežek kalija: Preveč kalija v krvi lahko med drugim povzroči občutke, kot so mravljinčenje v nogah in rokah, pa tudi mišično oslabelost in ovira dihanje.
Mravljinčenje v prstih, nogah
- Stopala/noge, ki »zaspijo«: po dolgotrajnem nerodnem ležanju ali sedenju (npr. s prekrižanimi nogami ali s pokrčeno nogo spodaj) lahko »uščipnjeni« del telesa otrplo in mravljinči zaradi pritiska na živce in plovila. Tako kot pri »zaspani« roki (glej zgoraj) je tudi to običajno neškodljivo in izgine samo od sebe po nekaj minutah ali najpozneje po nekaj urah.
- Utesnitev tibialnega živca (sindrom tarzalnega tunela): V tem primeru je tibialni živec stisnjen na svojem poteku skozi tarzalni kanal (ki ga tvorijo gleženj, petnica in notranji gleženj). To se lahko zgodi na primer po poškodbi gležnja ali stopala. Simptomi vključujejo odrevenelost, mravljinčenje in/ali bolečino na notranjem robu stopala, zlasti ponoči in pri naporu. Včasih bolečina seva v podplat in meč.
- Krčne žile (krčne žile): Občutek teže, bolečine, srbenje in/ali mravljinčenje v nogi – natančneje v spodnjem delu noge – so lahko posledica krčnih žil.
- Hernija diska: mravljinčenje ali otrplost okoli anusa ali na nogi je lahko posledica hernije diska. Poleg tega to pogosto povzroči bolečino, mišično oslabelost ali paralizo v roki ali nogi z bolečino v hrbtu.
- Pomanjkanje pantotenske kisline: Vitamin pantotenska kislina je v skoraj vseh živilih, zato do pomanjkanja le redko pride. Ko pa se, se pomanjkanje med drugimi simptomi pokaže v prebavnih motnjah, glavobolih, otrplosti ter mravljinčenju in zbadajočih bolečinah v stopalih.
Mravljinčenje v obrazu
- Rinitis: Ob pojavu prehladov in alergijskega rinitisa se lahko poleg izcedka iz nosu, kihanja in oteženega nosnega dihanja pojavi tudi srbenje in mravljinčenje v glavi ali nosu. Enako velja za tako imenovani vazomotorični rinitis, ki ga lahko povzročijo prehlad, alkohol, topli napitki, stres ali pretirana uporaba kapljic za nos.
- Herpes na ustnicah (herpes simplex): okužba s herpesom na ustnicah se kaže v izpuščaju, podobnem mehurčkom. Še preden nastanejo mehurji, je okužba običajno opazna po mravljinčenju ali pekočem občutku na ustnicah.
- Napad panike: pri nekaterih obolelih se napad panike med drugim kaže z mravljinčenjem okoli ust – pogosto ga spremlja tiščanje v prsih, hitro dihanje in velika tesnoba.
Drugi vzroki za mravljinčenje
- Sindrom torakalne odprtine (TOS): izraz zajema vse simptome, pri katerih pritisk v zgornjem delu prsnega koša poškoduje ali prizadene živce ali krvne žile. Možni znaki TOS vključujejo izmenično bolečino, mravljinčenje in odrevenelost na zunanji strani rame ter pogosto na roki in roki. Nekateri gibi in položaji, kot je obračanje glave ali dejavnosti nad glavo, lahko sprožijo simptome.
- Fibromialgija: Ta kronična bolečinska motnja se kaže z globoko mišično bolečino, ki jo pogosto spremljajo togost, pekoč občutek, mravljinčenje ali otrplost. Zadnja dva simptoma pogosto prizadeneta hrbet, prsni koš, vrat, roke in noge.
- Možganska kap: hemiplegična otrplost, mravljinčenje v roki ali nogi, ki jo lahko spremlja paraliza, lahko nakazujejo možgansko kap.
Mravljinčenje: Kaj storiti?
- Mazanje: Če pekoč ali mravljinčen občutek na ustnicah naznanja mehurčke herpesa, se morate nemudoma odzvati. Preizkušena domača zdravila vključujejo večkratno namakanje posušenega ali svežega rdečega vina ter obkladke iz hrastovega lubja, šentjanževke, žajblja ali hamamelisovega čaja. Takih čajev za preprečevanje herpesa pripravite dvakrat več kot čaj za pitje. Proti mravljinčenju na ustnice lahko nanesete tudi propolis, eterično olje mete ali olje čajevca (razredčeno).
Domača zdravila imajo svoje meje. Če simptomi trajajo dlje časa, se kljub zdravljenju ne izboljšajo ali celo poslabšajo, se vedno posvetujte z zdravnikom.
Koncepti Schüßlerjevih soli in homeopatije ter njihova specifična učinkovitost so v znanosti kontroverzni in študije niso jasno dokazane.
- Magnezij: če je za mravljinčenjem pomanjkanje magnezija, morate povečati vnos živil, bogatih z magnezijem, kot so polnozrnate žitarice, mleko in mlečni izdelki, jetra, perutnina, ribe, različna zelenjava in krompir.
Mravljinčenje: Kdaj k zdravniku?
V večini primerov je mravljinčenje neškodljivo, na primer v primeru "zaspanih" udov ali kot znanilec blažjega prehlada. V naslednjih primerih mravljinčenja pa je treba obiskati zdravnika, da razjasni vzrok:
- trdovraten, pogosto ponavljajoč se ali poslabšan mravljinčenje
- mravljinčenje, ki ga spremljajo drugi simptomi (npr. otrplost, mišična oslabelost ali paraliza)
Mravljinčenje: Kaj naredi zdravnik?
Različne preiskave lahko nato sum potrdijo ali ovržejo. Ti vključujejo na primer:
- Fizični pregled: to je rutina, ko bolniki pridejo k zdravniku z nejasnim mravljinčenjem ali drugimi simptomi.
- Krvni testi: Analiza krvi lahko razkrije na primer pomanjkanje magnezija ali vitamina B12, pa tudi presežek kalija kot sprožilec mravljinčenja.
- Slikovni postopki: rentgensko slikanje, slikanje z magnetno resonanco (MRI) in računalniška tomografija (CT) so lahko koristni, na primer, če obstaja sum na hernijo diska, zožitev hrbteničnega kanala (spinalna stenoza) ali epilepsijo kot sprožilce za mravljinčenje. Za natančnejši pregled krčnih žil uporabljamo poseben ultrazvočni postopek Dopplerjevo sonografijo.
- Merjenje hitrosti prevodnosti živcev: Pri elektronevrografiji (ENG) zdravnik meri, kako hitro periferni živci (na primer tisti v rokah ali nogah) prenašajo informacije. Rezultat lahko kaže na poškodbo živca, ki povzroča mravljinčenje (npr. pri polinevropatiji ali sindromu karpalnega kanala).
- Merjenje električne aktivnosti mišic: Elektromiografija (EMG) meri električno aktivnost mišičnih vlaken.
- Alergološki test: Če zdravnik za mravljinčenjem posumi na kontaktno alergijo, lahko tako imenovani patch test (epikutani test) prinese gotovost.
Če bo zdravniku uspelo ugotoviti, kaj sproži mravljinčenje, bo po možnosti predlagal ustrezno zdravljenje.
