Kaj je nevrološki pregled?
Pri nevrološkem pregledu zdravniki preverijo delovanje osrednjega živčevja (CŽS: možgani in hrbtenjača) ter perifernega živčevja. Na ta način je mogoče odkriti in lokalizirati številne nevrološke motnje.
Kdaj opravite nevrološki pregled?
Pogosti razlogi za nevrološki pregled so:
- akutne motnje krvnega obtoka v CNS, npr
- možganske krvavitve, možganski tumorji ali abscesi
- hernija diska
- epilepsija
- kronične vnetne bolezni osrednjega živčevja, npr. multipla skleroza
- akutno vnetje možganov ali možganskih ovojnic
- presnovne motnje perifernih živcev, npr. polinevropatija pri sladkorni bolezni
- s pritiskom povezane funkcionalne motnje perifernih živcev
- Vertigo
Kaj počnete med nevrološkim pregledom?
Nevrološki pregled vključuje:
- zdravniški razgovor o pacientovi anamnezi in trenutnih težavah (anamneza)
- duševna ocena pacientove stopnje zavesti
- palpacija pulza in merjenje krvnega tlaka
- pregled dvanajstih kranialnih živcev
- pregled moči, občutljivosti, refleksov in koordinacije telesa
Testiranje budnosti, občutljivosti in motoričnih funkcij
Na začetku zdravnik oceni pacientovo budnost (čuječnost) z različnimi vprašanji – kot so datum rojstva, ime ali kraj. Če lahko pacient pravilno odgovori na vsa vprašanja, je njegovo ali njeno stanje razvrščeno kot "buden in orientiran".
Poleg tega zdravnik preveri občutljivost celotnega telesa. Testira se občutek za dotik, bolečino, temperaturo, vibracije in spremembe položaja.
Poleg tega zdravnik pregleda motorično funkcijo in pacientovo mišično moč razdeli na različne stopnje moči. Na ta način je mogoče odkriti morebitno obstoječo paralizo ali krče (spastičnost).
Preverjanje koordinacije, drže in ravnotežja
Nevrološki pregled koordinacije lahko opravimo s tako imenovanim prstno-nosnim testom. Pri tem testu mora bolnik z zaprtimi očmi in sprva iztegnjenimi rokami k nosu najprej prinesti desni in nato še levi kazalec.
Unterbergerjev test korakov se uporablja za testiranje drže, hoje in ravnotežja: pri tem mora bolnik narediti 50 do 60 korakov na mestu z zaprtimi očmi in iztegnjenimi rokami. Kolena naj bodo vedno dvignjena v višino bokov.
Preverjanje kranialnih živcev
Pri nevrološkem pregledu posebej preverimo lobanjske živce, ki izhajajo neposredno iz možganov:
- I. Vohalni živec: Preverjanje z vohalnimi testi
- II. Optični živec – vid: Predmete ali črke je treba prepoznati z določene razdalje. Odziv zenice preveri zdravnik tako, da v oči osvetli svetilko in oceni odziv zenice.
- III. Okulomotorni živec – gibanje oči: Tukaj mora bolnik z očmi slediti zdravnikovemu prstu
- IV. Trohlearni živec – gibanje oči: Za test bolnik pogleda navznoter in navzdol. Zdravnik pregleda obe očesi ločeno.
- VI. abducens živca – gibanje oči: pacient pogleda navzven za preverjanje. To je preizkušeno tudi z vzporedno primerjavo.
- VII. Obrazni živec – obrazna mimika in okus: Tu bolnik napihne lica, se namršči in naredi poljubna usta. Vpraša se tudi pacientov čut za okus.
- VIII. Vestibulokohlearni živec – sluh in ravnotežje: zdravnik podrgne prste ob ušesih, da preveri sluh. Za preverjanje delovanja živcev se uporablja test ravnotežja.
- IX. Glosofaringealni živec – požiranje: Zdravnik pregleda žrelo in sposobnost požiranja.
- X. Nervus vagus – nadzor notranjih organov: zdravnik vpraša o motnjah srčnega utripa, dihanja ali prebave.
- XI. Nervus accessorius – del mišic glave: zdravnik pritiska ramena navzdol, bolnik pa jih vleče navzgor. Poleg tega mora biti glava sposobna vrteti proti uporu.
- XII. Nervus hypoglossus – jezik: bolnik izteguje jezik in ga premika na vse strani.
Pregled refleksov
Nevrološki pregled vključuje tudi testiranje refleksov. Z refleksnim kladivom zdravnik testira tako imenovane mišične reflekse, kot je tetivni refleks bicepsa. Zdravnik položi palec na kito bicepsa in po njej udari s kladivom. Če se podlaket upogne, so poškodbe vpletenih živcev skoraj nemogoče.
V primeru tako imenovanih zunanjih refleksov se refleksni odziv ne pojavi v organu, ki zazna dražljaj. Če na primer zdravnik poboža stegno, se bo moškemu testis dvignil.
Poleg tega se testirajo primitivni refleksi, ki se pri zdravih osebah ne smejo sprožiti in so prisotni le pri novorojenčkih in dojenčkih. Pri Babinskijevem refleksu se na primer zunanji rob stopala močno skrtači. Če pride do poškodbe živca, se prsti razširijo in nožni palec dvigne navzgor.
Kakšna so tveganja nevrološkega pregleda?
Kaj moram upoštevati po nevrološkem pregledu?
Ko je nevrološki pregled končan, se bo zdravnik z vami pogovoril o rezultatih. Glede na diagnozo bodo zdaj opravljene nadaljnje tehnične nevrološke preiskave, kot so slikanje z magnetno resonanco (MRI), računalniška tomografija (CT) ali elektronevrografija (ENG).
