Osteohondroza v vratni hrbtenici je osteohondroza intervertebralis, ki jo lahko ločimo osteohondroza odstrani. Osteohondroza intervertebralis se nanaša na bolezen hrbtenice, pri kateri preobremenitev hrbtenice povzroči degeneracijo telo vretenc in medvretenčni disk. Višina medvretenčni disk zmanjša, se pojavijo spremembe v kostnem tkivu (skleroza) in kostne vezi na telo vretenc, lahko nastanejo zgornja in spodnja plošča. Klinična slika se kaže z bolečimi gibalnimi omejitvami, deformacijo hrbtenice z mišicami Napetosti in se pogosto pojavlja s starostjo. Osteohondroza dissecans je kost-hrustanec motnja tvorbe, ki še posebej prizadene spoji okončin.
Terapija
Ker gre za degeneracijo hrbtenice, ki je ni mogoče pozdraviti, je terapija predvsem simptomatska in je namenjena preprečevanju nadaljnjih poškodb. 1) Najprej in najpomembnejše je bolečina terapija. bolečina se lahko zmanjša zkortizon-vsebujejo protivnetna zdravila.
Močna mišica Napetosti lahko tudi lajša z zdravili. 2) Uporaba toplote je lahko koristna tudi za detonacijo napetosti. V primeru lezij živcev ali hude terapije odporne bolečina, injekcije v vretenca spoji ali blizu živci lahko lajša simptome.
3) Vadba v gimnastiki in drži telesa v presledkih brez bolečin je zelo pomembna in je še posebej pomembna za preprečevanje napredovanja bolezni. 4) V primeru močne bolečine lahko razmislimo o kratkotrajni imobilizaciji vratne hrbtenice s pomočjo opornic. Za to pa je seveda odgovorna vratna hrbtenica Glava gibanje in imobilizacija v tem delu hrbtenice je težka in zahteva velike omejitve pri vsakodnevnem življenju. Počitek in olajšanje je kljub temu indicirano po akutnem stresu ali v primeru hude bolečine. 5) V naprednih fazah je mogoče razmisliti o stabilizaciji in ravnanju.
Vsebina fizioterapije
Pri fizioterapevtskem zdravljenju se najprej postavi natančna diagnoza, ki opredeli »dejansko stanje”Bolnika. V nadaljevanju so postavljeni cilji za vzdrževanje in izboljšanje mobilnosti. Terapija je sestavljena iz tehnik lajšanja bolečin, mobilizacijskih tehnik in treninga drže, da se pacient ozavešča o drži in obremenitvi vratne hrbtenice v vsakdanjem življenju.
Mobilizacijske tehnike lahko izvirajo s področja manualne terapije ali na primer iz nasprotovanja mobilizaciji. Obstajajo pasivne tehnike, s katerimi terapevt mobilizira pacienta, obstajajo pa aktivne tehnike, pri katerih je potrebno sodelovanje bolnika. Cilj je ohraniti in izboljšati gibljivost vretenc spoji in okoliške strukture v največji možni meri.
Pomembne so tudi vaje in tehnike za lajšanje bolečin. V ta namen so na voljo lahke gibalne vaje, ki jih bolnik lahko izvaja tudi doma. Raztezanje vaje lahko lajšajo bolečino, lahko pa se uporabljajo tudi pasivne tehnike, ki jih izvaja terapevt.
Sem spadajo fascialne tehnike, terapija sprožilne točke in sporočilo prijemala. Za bolnika je treba razviti tudi poseben program vadbe, v katerem se nauči krepiti prešibke mišične skupine in raztezati skrajšane mišice. Za preprečevanje napredovanja bolezni je potreben mobilizacijski program vadbe, ki se redno izvaja zunaj terapije. Drža v vsakdanjem življenju in na delovnem mestu ali v stresu se nadzira in izboljšuje tudi v fizioterapiji za osteohondrozo vratne hrbtenice.
Vsi članki v tej seriji:
